Slovenija povečuje izdatke za obrambo, a javnost je skeptična

Premier Robert Golob je na nedavnem izrednem vrhu EU napovedal povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP pred letom 2030. Lani je Slovenija za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP, kar jo uvršča na rep držav članic Nata.

Vendar napoved povečanja izdatkov v javnosti nima večinske podpore. Na vprašanje, ali bi Slovenija morala povečati obrambni proračun, je 44,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da država za obrambo že zdaj nameni dovolj, 40,9 odstotka pa, da bi bilo izdatke treba zvišati.

Med tistimi, ki podpirajo višje izdatke, jih:

- 27 odstotkov podpira povečanje na dva odstotka BDP,

- 9,4 odstotka zagovarja povečanje na tri odstotke BDP,

- 4,5 odstotka bi izdatke dvignilo na pet odstotkov BDP.

Neopredeljenih je bilo 11,3 odstotka vprašanih, 3,5 odstotka pa je predlagalo drugačne rešitve.

Politična razhajanja glede obrambne porabe

Podpora povečanju obrambnih izdatkov se razlikuje tudi glede na politične preference. Podporniki vladnih strank večinoma menijo, da Slovenija že zdaj za obrambo namenja dovolj, medtem ko volivci opozicije podpirajo višje izdatke:

- 60 odstotkov podpornikov SD, 55 odstotkov Levice in 46 odstotkov Gibanja Svoboda meni, da Slovenija že zdaj namenja dovolj denarja.

- 31 odstotkov podpornikov SDS in 30 odstotkov volivcev NSi se s tem ne strinja in zagovarja višje izdatke.

Povečanje obrambnih sredstev je podprl tudi predsednik SDS Janez Janša, ki meni, da bi Slovenija morala sredstva povečati prej in bolj od načrtovanih dveh odstotkov BDP.

Slovenci menijo, da bo Evropa še bolj razdeljena

Javnost so v anketi povprašali tudi o vlogi Slovenije v evroatlantskem prostoru (EU in Nato). Največ vprašanih (42,7 odstotka) meni, da je ta ostala enaka, 39,5 odstotka jih ocenjuje, da je manjša, 3,4 odstotka pa, da je večja.

Kar 57,3 odstotka vprašanih meni, da bo Evropa zaradi krize v evroatlantskih odnosih postala še bolj razdeljena. Le 19,1 odstotka vprašanih verjame, da se bo Evropa okrepila, 8,1 odstotka meni, da kriza ne bo imela vpliva, 15,5 odstotka vprašanih pa ni imelo mnenja.

Slovenci največ možnosti za mir pripisujejo Trumpovi administraciji

Vprašani so ocenili tudi, kdo ima največ možnosti za dosego premirja in mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino.

Največ vprašanih (58 odstotkov) meni, da ima pri tem največ možnosti administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sledi Evropska unija (45 odstotkov), najmanj pa voditelja obeh vpletenih držav, Vladimir Putin in Volodimir Zelenski (22 odstotkov).

Podatki ankete

Raziskavo je Mediana za časnik Delo izvedla med 3. in 6. marcem na reprezentativnem vzorcu 726 prebivalcev Slovenije.