Kot so navedli v oddaji, kjer so se sklicevali na omenjeno tožilko, so januarja letos v spremstvu specialcev na veleposlaništvo BiH peljali skesanca. Pri tem jih je ves čas zasledoval sumljiv avtomobil neznanih tablic. Tožilci BiH so bili ob tem pretreseni in so terjali odgovore, slovenska tožilka pa je o zaznani nevarnosti nemudoma obvestila vodstvo policije ter Center za varovanje in zaščito (CVZ). Zahtevala je preiskavo, a se po njenih besedah ni zgodilo nič in tudi danes trdi, da je zadeva ostala nepreiskana.

Omenjeni skesanec je bil nato pred dnevi ubit v Ljubljani, kot kaže, v mafijski likvidaciji. Kot je v oddaji dejal eden od varnostnikov tožilke, ki je ostal anonimen, se v času, ko so ugotovili, da se za vozilom tožilke in na lokaciji, kamor se je pripeljal kasneje umorjeni skesanec, vozi neznano vozilo, ni ukrepalo. "Če bi se takrat ukrepalo, bi bil umorjeni lahko še živ," je opozoril.

S policije so za Tarčo sporočili, da so okoliščine omenjenega dogodka preverjali. Ugotovitev pa ne morejo razkriti, ker bi lahko z razkritjem tajnih podatkov "resno ogrozili življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo," so dodali.

Tožilka se je počutila ogroženo in je opozarjala, da pristojni niso ukrepali. Vodstvo CVZ je po njenem prepričanju celo izvajalo "odklonska, nestrokovna, pa tudi kazniva dejanja", kar je prijavila pristojnim organom policije in posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva (SDT). Vodstvo CVZ pa se ji je po njenih navedbah maščevalo tako, da so razpustili njeno ekipo varnostnikov ter ji namenili drugo. Ker je ni sprejela, je bila nato več mesecev brez varovanja. Šele po umoru skesanca na Brdu je varovanje spet sprejela, vrnili pa so ji prvotno ekipo.

Iz zunanjih virov je tožilka poleg tega izvedela, da naj bi bil v njeno skupino varnostnikov umeščen varnostnik z nalogo, da zbira informacije o njenem zasebnem življenju. Kasneje je omenjeni varnostnik to sam neuradno potrdil, je še navedla tožilka, ki je informacije Tarči posredovala prek svojega pooblaščenca, saj nima dovoljenja za javno nastopanje.

Tožilka je izvedela, da naj bi varnostniki policisti zbirali tudi informacije o drugih varovanih osebah. Tako naj bi domnevno zbirali podatke o zasebnih stikih in intimnem življenju predsednice Državnega zbora, o čemer naj bi potem odkrito razpravljali v prostorih CVZ in drugje. Zbiranje podatkov o zasebnem življenju predsednice DZ je v oddaji omenil tudi anonimni varnostnik.

Vodstvo policije je bilo o dogajanju ves čas obveščeno, z generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem se je o zadevi trikrat srečala, je pojasnila tožilka. Glede določenih ravnanj pri varovanju tožilke je vložena kazenska ovadba, ki jo obravnava generalno državno tožilstvo, je za Tarčo potrdila generalna državna tožilka.

Medtem policija zanika, da bi na CVZ prihajalo do zlorab prikritih metod dela. "Odločno zanikamo, da bi policisti CVZ GPU zbirali podatke zaradi poročanja vodstvu CVZ GPU ali vodstvu policije ali celo izvajali prikrite preiskovalne ukrepe," so zapisali. "Poudarjamo, da policija prikrite preiskovalne ukrepe izvaja samo na podlagi zakona in odredb državnega tožilstva ali sodišč, zato so trditve o nezakonitem ravnanju policistov popolnoma neutemeljene," so na generalni policijski upravi zatrdili. "Zaradi zagotavljanja javnega interesa, objektivne in vsestranske informiranosti poudarjamo tudi, da vodstvo policije deluje v skladu z zakoni in predpisi ter pri izvajanju svojih nalog sledi načelom zakonitosti, strokovnosti in politične nevtralnosti. Trditve v nasprotju s tem so zavajajoče in temeljijo na napačnih ter škodljivih domnevah," so opozorili.

"V policiji imamo vzpostavljene prijavne poti in ukrepe za zaščito prijaviteljev, ki prijavljajo odklonska ravnanja. Prijaviteljem odklonskega pojava ali ravnanja zagotavljamo anonimnost. Uslužbenec policije je dolžan poročati o odklonskem pojavu ali ravnanju, če je o takšnem pojavu ali ravnanju obveščen ali kako drugače izve zanj. Prav tako je v zakonu in predpisih določeno, da ne more biti nihče na kakršenkoli način kaznovan, ker je naznanil pojav ali ravnanje, za katero verjame, da ima znake odklonskega pojava ali ravnanja," so spomnili.