Trojica nekdanjih pripadnikov specialne enote Moris, Darko Njavro, Franci Oražem in Marko Poje, toži ustvarjalce igrano-dokumentarnega filma 'V imenu resnice', ki je bil prvič predvajan leta 2017. Film govori o zgodbi 20-letnega vojaka, ki naj bi leta 1997 v vojašnici Staneta Rozmana nekaj dni pred iztekom služenja vojaškega roka naredil samomor. Njegova sestra Barbara Gregorovich Furjan dvomi v uradne razlage o samomoru in vse od takrat raziskuje okoliščine bratove smrti. Tako je sprva napisala knjigo V imenu resnice, ki ji je leta 2017 sledil film z enakim naslovom.

Tožniki zaradi po njihovih navedbah posrednih in neposrednih eksplicitnih trditev v filmu, v katerih so označeni za storilce, četudi za to ni dokazov, zahtevajo 38.000 evrov odškodnine ter tudi javno opravičilo, preklic izjav in prepoved nadaljnjih posegov. Poleg Furjanove sestre so med toženimi tudi režiser filma Dejan Babosek, nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe Avgust Cvetežar ter novinarja Matej Šurc in Ciril Brajer. Ker je slednji vmes umrl, so včeraj umaknili del tožbe zoper njega, ki se nanaša nanj osebno, vztrajajo pa pri odškodninskem zahtevku zoper njegove dediče.

Obravnava se je začela leta 2022 pred sodnico Vero Gams Premrl, a so bili dosedanji trije naroki osredotočeni na procesna vprašanja, je včeraj pojasnila sodnica Maja Rozman, ki je po upokojitvi prejšnje prevzela primer. Tako je na včerajšnjem naroku želela sprva razčistiti trditveno dokazno podlago ter okvire, v katerih se bo dokazni postopek izvajal. Tako tožeče kot tožene stranke so ob tem v spis vložile dodatne dokumente in predlagale dodatna zaslišanja prič.

Ob tem je sodnica izpostavila, da se sodišče ne bo spuščalo v razčiščevanje okoliščin, kaj se je zgodilo tiste noči, ko je umrl Furjan, saj pravdno sodišče za to ni pristojno. Ugotavljalo bo le, ali so imele tožene stranke dovolj podlage za to, da so tožnike v filmu izpostavile z imenom in priimkom. Tožeči trdijo, da je sporočilnost filma taka, da so označeni za morilce, po mnenju obrambe pa gre za izražanje vrednostne sodbe, dvoma, je povzela sodnica in dodala, da je meja tu težko določljiva.

V nadaljevanju včerajšnjega naroka so začeli izvajati tudi dokazni postopek, in sicer z ogledom spornega filma, napovednika za film ter celotnega neobdelanega posnetka izjave nekdanjega pripadnika Morisa Mitje Kunstlja, katere dele so uporabili v filmu. Na narokih do konca tedna je predvideno še zaslišanje toženih in tožečih strank ter Kunstlja kot priče.

Tožniki so sicer v zvezi s tem primerom vložili tudi kazensko tožbo, a je postopek zaradi zastaranja primera zaključen. Gregorovich Furjan pa je leta 2013 vložila zasebno ovadbo zoper neznane storilce zaradi suma umora Furjana, ki pa je bila zavržena.