Udeležba je bila visoka, na volišča je prišlo več kot 1,17 milijona ljudi oziroma 69,32 odstotka vseh volilnih upravičencev. Najbolj aktivni so bili volivci v Škofji Loki, kjer je glasovalo več kot 80 odstotkov ljudi, medtem ko je bila udeležba najnižja v Lendavi, kjer ni dosegla niti 60 odstotkov. Največje presenečenje volitev ni končni rezultat, temveč starostna struktura volivcev.

Po podatkih Mediane je med mladimi, starimi od 18 do 24 let, največ podpore prejela SDS, in sicer 25,5 odstotka. Gibanje Svoboda je na drugem mestu v tej skupini precej zaostalo s 16,8 odstotka. To pomeni, da se ruši dolgoletna predstava, da mladi večinsko podpirajo leve ali liberalne stranke. Poleg SDS se je med mladimi presenetljivo dobro odrezala tudi NSi s 13,4 odstotka podpore, kar nakazuje, da se politična slika med mlajšo generacijo hitro spreminja. Na drugi strani je slika pri starejših popolnoma drugačna. Med volivci, starejšimi od 65 let, je Gibanje Svoboda doseglo kar 42 odstotkov podpore, daleč pred vsemi ostalimi. SDS je v tej skupini ostala pri 24,5 odstotka. Medtem ko ima SDS razmeroma uravnoteženo podporo med generacijami, je Svoboda močno odvisna od starejših volivcev. To odpira vprašanje dolgoročne stabilnosti takšne podpore.

Podatki kažejo še eno pomembno razliko. Gibanje Svoboda ima izrazito močno podporo med ženskami, kjer dosega več kot 32 odstotkov, medtem ko SDS pri ženskah ostaja pri približno 23 odstotkih. Del politične slike v Sloveniji je tako oblikovan tudi po spolu, ne samo po starosti ali regiji.

Geografska razdelitev države dodatno potrjuje občutek razdeljenosti. Volitve so Slovenijo skoraj dobesedno razdelile na dva pola. Gibanje Svoboda je zmagalo v treh volilnih enotah, predvsem v zahodnem in osrednjem delu države. Najmočnejša je bila v Postojni s skoraj 35 odstotki podpore ter v Ljubljani, tako v centru kot za Bežigradom. SDS je medtem slavila v petih volilnih enotah, predvsem na vzhodu in severovzhodu države. Najmočnejša je bila na Ptuju, kjer je dosegla več kot 32 odstotkov, visoko podporo pa je imela tudi v Celju, Mariboru, Novem mestu in Kranju.

Na ravni okrajev je razmerje skoraj popolnoma izenačeno. Svoboda je zmagala v 45 okrajih, SDS pa v 43. V praksi to pomeni državo, ki je razdeljena skoraj na pol. Največjo podporo je Svoboda dosegla v Novi Gorici, kjer je prepričala več kot 43 odstotkov volivcev. SDS pa je svoj najmočnejši rezultat dosegla v Ivančni Gorici z več kot 44 odstotki.

Če podatke združimo, dobimo sliko, ki kaže, da Slovenija ni razdeljena le na levo in desno, ampak na mlade in stare, na zahod in vzhod ter na različne družbene skupine. Rezultat volitev je veliko bolj kompleksen, kot kažejo številke mandatov. Trendi, ki se kažejo v ozadju glasovanja, lahko v prihodnjih letih bistveno spremenijo politično ravnotežje.