V raziskavi o delovnem času in zadovoljstvu mladih zdravnikov v Evropi, ki je potekala od januarja do aprila 2025 v 26 evropskih državah, je sodelovalo 6165 specializantov, med njimi tudi 264 specializantov iz Slovenije.

Rezultati so pokazali, da večina mladih zdravnikov v povprečju dela nad evropsko direktivo o delovnem času, ki določa obremenitev do največ 48 ur tedensko, je na današnji novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije pojasnila specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine Polona Gams Brulc.

V skladu z evropsko direktivo delajo le specializanti v Estoniji, Litvi in na Nizozemskem. Slovenija, kjer specializanti delajo 54 ur na teden, je blizu evropskega povprečja, je dodala.

Številne nočne izmene, počitek le šest dni mesečno

Slovenski specializanti v povprečju opravijo pet nočnih izmen na mesec, 62 odstotkov jih dela 24-urne izmene, počivajo pa le šest dni mesečno. Skoraj tretjina jih ne izkoristi vsaj štirih tednov letnega dopusta. 92 odstotkov sodelujočih slovenskih specializantov je v zadnjem letu delalo več, kot je predvideno v njihovi pogodbi o zaposlitvi, skoraj polovica teh pa za dodatne ure ni bila plačana.

Raziskava kaže, da je četrtina mladih zdravnikov zadovoljna z ravnotežjem med poklicnim in zasebnim življenjem, več kot polovica pa jih je s tem nezadovoljna. Med tistimi, ki delajo več kot 48 ur tedensko, je nezadovoljstvo še izrazitejše, je pojasnila Gams Brulc.

Duševno stanje slovenskih zdravnikov ni dobro

Specialistka družinske medicine Alenka Bahovec je predstavila rezultate evropske raziskave o duševnem zdravju zdravnikov in medicinskih sester, ki jo je izvedel regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo. V raziskavi je sodelovalo več kot 120.000 oseb, v končno analizo pa je bilo vključenih 90.171 veljavnih odgovorov iz držav EU, Norveške in Islandije, vključno s 1316 slovenskimi zdravniki in 896 medicinskimi sestrami.

Rezultati kažejo, da vsak tretji anketiranec poroča o simptomih verjetne depresije ali anksioznosti. Slovenija je pri verjetni depresiji s 37 odstotki na petem mestu med sodelujočimi državami. V primerjavi s splošno populacijo imajo zdravniki in medicinske sestre petkrat večjo možnost za simptome verjetne depresije. Več kot 10 odstotkov sodelujočih je poročalo tudi o mislih na smrt ali samopoškodovanje. "Težave z duševnim zdravjem niso individualna šibkost, temveč posledica zahtevnih in pogosto neustrezno urejenih delovnih pogojev," je poudarila Bahovec.

Urejene delovne razmere so v korist vseh

Med priporočili, ki jih je po raziskavi izdal WHO, so ničelna toleranca do ustrahovanja, nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu, bolj predvidljivo in fleksibilno izmensko delo, ustrezno upravljanje nadur, zmanjševanje prevelikih delovnih obremenitev, krepitev vodstvenih kompetenc v zdravstvu, dostopna in zaupna podpora na področju duševnega zdravja ter redno spremljanje in poročanje o duševnem zdravju in delovnih pogojih.

Ali zdravniki zmorejo ostati v poklicu, ni zgolj njihov problem, ampak je v korist vseh prebivalcev, je zatrdila specialistka psihiatrije Maja Rus Makovec. Posvarila je, da razprava o delovnih pogojih zdravnikov prepogosto zdrsne v napačno smer. "Ne sme biti razumljena kot pritoževanje, temveč kot odgovoren pogovor o tem, kako ohraniti zdravnike zdrave, kompetentne in sposobne dolgoročno opravljati svoje delo. Ljudje nismo dobri, če delamo vedno več, ampak če delamo optimalno," je poudarila.