Direktorica zavoda Jana Čuk poudarja, da se je zavod skozi desetletja nenehno prilagajal potrebam terena. Njegovi začetki segajo v osemenjevalni center v Renčah, kasneje pa so se dejavnosti širile skladno z razvojem primorskega kmetijstva. Pomembne prelomnice so bile ustanovitev kmetijske šole v Novi Gorici, oblikovanje sodobne svetovalne službe po letu 1990 ter vključitev vseh slovenskih kmetijskih zavodov pod okrilje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije leta 2000.

Od Vršiča do Pirana

Danes zavod deluje na območju od Vršiča do Pirana. Poleg sedeža v Kromberku upravlja še sadjarski center v Biljah, vinogradniško-selekcijsko središče v Vrhpolju ter mrežo izpostav v Tolminu, Idriji, Brdih, Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistrici, Sežani in Kopru. Skupaj zaposluje več kot sto strokovnjakov različnih profilov.

Po besedah direktorice ostaja glavno vodilo zavoda pomoč kmetom pri izzivih, ki jih prinaša sodobno kmetijstvo. Med največjimi izpostavlja podnebne spremembe, vse večjo birokracijo, pomanjkanje fitofarmacevtskih sredstev in vprašanje, kako mlade prepričati, da ostanejo na kmetijah.

Primorska med uspešnejšimi regijami

Kljub številnim izzivom direktorica ocenjuje, da se je primorsko kmetijstvo v zadnjem desetletju izkazalo za razmeroma odporno. Po njenih besedah je Primorska ena redkih slovenskih regij, kjer je upad kmetijstva najmanjši, hkrati pa ima največ ekoloških kmetij v državi. Veliko kmetij je vključenih tudi v okoljske ukrepe in razvojne programe.

Poseben razvojni potencial vidi v oljkarstvu, ki je v zadnjih desetletjih doživelo izjemno rast. Površine oljčnikov so se po njenih navedbah povečale z nekaj sto na več tisoč hektarjev, panoga pa postaja vse pomembnejši del slovenskega kmetijstva.

Prihodnost v povezovanju in znanju

V prihodnjih letih bo zavod nadaljeval izvajanje javnih služb in razvojnih projektov, pomemben poudarek pa namenja mednarodnemu sodelovanju. Ob jubileju so gostili strokovnjake iz Italije, s katerimi si delijo številne skupne izzive – od staranja kmečkega prebivalstva do prilagajanja evropskim okoljskim politikam.

Kot poudarja direktorica, bo prihodnost slovenskega kmetijstva odvisna predvsem od znanja, prilagodljivosti in sposobnosti ohranjanja družinskih kmetij. "Mladi morajo v kmetijstvu videti perspektivo. Gre za častitljiv poklic, ki si zasluži večji družbeni ugled," je prepričana.