"Način izvedbe in varnost podiranja drevesa ter morebitna druga dovoljenja so v domeni izvajalca in etažni lastniki v tej zvezi niso prevzeli nobene zaveze ali odgovornosti," še pravi Fišer. Ker se je v preteklosti v zvezi s tem parkiriščem dogajalo marsikaj in je morala posredovati tudi policija, smo se za pojasnila obrnili na PU Koper.

Aprila letos so na tem parkirišču obravnavali kaznivo dejanje, ker je nekdo čez noč s kotno brusilko odstranil zapornico, ki so jo dali postaviti etažni lastniki, ki so lastniki parkirišča. PU Koper smo vprašali, ali je preiskava kaznivega dejanja že zaključena. Vprašali smo, ali so v zvezi z nevarnim podiranjem lipe prejeli kakšno prijavo in še, ali se takšno neodgovorno početje morda obravnava kot kaznivo dejanje ali prekršek. Odgovorov še nismo prejeli.

Gre za stanovanjski blok, ki ima skupaj 30 parkirnih mest, kar pa ne zadostuje za 37 enot v stavbi. Dogovor etažnih lastnikov naj bi bil eno parkirno mesto na enoto, zato so postavili zapornico, ki jo je še isto noč nekdo odstranil s kotno brusilko.

Lastnik poslovnega prostora, v katerem obratuje pekarna, s takšno ureditvijo ni zadovoljen in želi urediti dodatna parkirišča na robu zemljišča bloka. Parkirišče naj bi bilo v lasti etažnih lastnikov stanovanjskega bloka, ne pa tudi prizidka, ki naj bi bil samostojen objekt. Del pekarne naj ne bi bil del stanovanjskega bloka. Občina Piran je aprila letos prijavila zadevo medobčinskemu inšpektoratu, upravnik Upravljanje Piran je obvestil pristojne službe in policijo. Kot je povedal že na začetku Fišer, so etažni lastniki zdaj dali dovoljenje, da se podre ena lipa zato, da si bo lastnik poslovnega prostora lahko uredil parkirišče.

"Nekatere izgube v našem okolju opazimo takoj, a šele ko utihne tisto, kar nam je leta nudilo tiho zavetje, zares začutimo praznino. Nedavni pogled na prostor v Luciji, kjer je še do včeraj ponosno stala naša lipa, je v srcih mnogih domačinov pustil globoko žalost in nemi vprašaj, zakaj je bilo to potrebno," nam je sporočil občan.

"Lipa pri nas nikoli ni bila le navadno drevo, ujeto v urbanistične načrte ali naključno posajeno ob poti. Bila je živo bitje z zgodbo. Posajena z ljubeznijo, v družbi svojih sester je bila namenjena temu, da raste s krajem in njegovimi ljudmi. Desetletja nam je brezpogojno darovala tisto najlepše, kar narava premore. Več kot le senca – bila je zavetje življenja v Luciji. Spomin na to mogočno drevo bo ostal živ skozi vse tisto, kar nam je tako nesebično podarjala vsak dan v letu. Varnost in varovanje, s svojimi močnimi koreninami in krošnjo je kljubovala vremenu ter vsem nam, ki hodimo mimo, nudila občutek stabilnosti in domačnosti. Gosta, varna senca v vročih poletnih dneh, ko sonce močno pripeče na našo obalo, je bila njena krošnja naravno zatočišče, pod katerim se je človek lahko spočil, se umaknil od betona in vdihnil hlad. Vonj po domu in tradiciji, ko je lipa zacvetela, je njen omamni vonj napolnil lucijski zrak in oznanil pravi začetek poletja. Njeni cvetovi niso bili le hrana za čebele, ampak so nas povezovali s tradicijo. Dom neštetih ptic, njene veje so bile polne življenja. Petje ptic, ki so v njej našle svoje varno gnezdo, je bilo naravna kulisa našega vsakdana, ki je zdaj utihnila. Praznina, ki terja spoštovanje do narave," je zapisal.

"Ko se tako mogočno drevo podre in požaga, se ne spremeni le podoba ulice ali parka – spremeni se utrip Lucije. Narava nam skozi takšne trenutke nastavi ogledalo. Opomni nas, kako hitro lahko v nekaj urah z žago uničimo nekaj, kar je raslo, nas varovalo in krasilo naš kraj polna desetletja in kako težko bo to vrzel zapolniti. Čeprav lipe fizično ni več med nami, njen duh ostaja v spominu vseh domačinov, ki so znali ceniti njen šum v vetru. To slovo naj bo opomnik za naprej – da moramo tisto zeleno bogastvo, ki nam v naših krajih še ostaja, varovati s spoštovanjem, ljubeznijo in zavedanjem, da smo brez dreves tudi ljudje brez pravega zavetja. Hvala ti za vsak cvet, za vsako ptico, ki si jo gostila in za senco, pod katero smo se družili. Lucija te bo pogrešala," je zaključil.