Dobra štiri leta po začetku ruske invazije v Ukrajini je rusko gospodarstvo po mnenju ekonomistov doseglo svoje meje. Moskva je skoraj v celoti izčrpala vse svoje rezerve zlata, gospodarstvo pa je v "končnem stadiju", navaja poročilo nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela in švedskega Inštituta za tranzicijsko ekonomijo iz Stockholma.
"REZERVE SO IZČRPANE": Rusko gospodarstvo naj bi doseglo svoje meje
Svet

"V prvih letih vojne v Ukrajini se je rusko gospodarstvo izkazalo za bolj odporno, kot so mnogi pričakovali, zdaj pa so njegove rezerve izčrpane," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Moritz Schularick z inštituta v Kielu. Dodal je, da se je gospodarska rast ustavila, medtem ko se odvisnost od Kitajske povečuje. Višje cene nafte zaradi vojne v Zalivu bodo po njegovem mnenju verjetno imele le začasne učinke.
Poročilo ugotavlja, da so se likvidna sredstva ruskega državnega premoženjskega sklada zmanjšala s 6,5 odstotka BDP na začetku vojne na zgolj 1,8 odstotka BDP aprila 2026. Hkrati je primanjkljaj zveznega proračuna v prvih treh mesecih letošnjega leta presegel načrtovanega za celotno leto 2026. Prihodki od nafte in plina so se v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 45 odstotkov.
Po navedbah poročila ruski izzivi niso več zgolj finančne narave. "Temeljna omejitev, s katero se Rusija danes sooča, ni dostop do denarja, temveč dostop do delovne sile, tehnologije in proizvodnih zmogljivosti," piše v poročilu. Ker je delovne sile manj kot kadar koli prej, hkrati pa ostajajo v veljavi sankcije, povečana državna poraba po oceni avtorjev povečuje tveganje za inflacijo, namesto da bi okrepila ruske vojaške zmogljivosti.
Poročilo izpostavlja tudi, da se ruska odvisnost od Kitajske še naprej povečuje. Kitajska danes predstavlja približno 35 odstotkov celotne ruske zunanje trgovine in Rusiji dobavlja večino kritičnega blaga za civilno in vojaško uporabo ter vojaško pomembne komponente.
Avtorji poročila menijo, da se Rusija proti Kitajski obrača zaradi nuje in ne po lastni izbiri. S tem si je po njihovem ustvarila odvisnost, ki sicer kratkoročno podpira rusko vojno gospodarstvo, dolgoročno pa zmanjšuje gospodarsko neodvisnost Rusije in njeno pogajalsko moč.
V vse večji gospodarski ranljivosti Rusije avtorji vidijo priložnost za učinkovitejše politično delovanje Zahoda. Ob tem poudarjajo, da so prihodki od izvoza nafte in plina ključni dejavnik, ki Rusiji omogoča nadaljevanje vojne v Ukrajini. Zato predlagajo uveljavljanje cenovnih omejitev, strožji nadzor nad izvozom ruskega blaga ter nove ukrepe za zmanjšanje prihodkov od izvoza.
Rusija je invazijo na sosednjo Ukrajino začela leta 2022, konec vojne pa še vedno ni na vidiku. Skupaj s Krimskim polotokom, ki ga je priključila leta 2014, trenutno nadzoruje skoraj petino ozemlja Ukrajine.
