Tamara Kozlovič

Kakšni so vtisi in počutje po vašem prvem letu delovanja v politiki na državni ravni?

V poslanski skupini Svoboda delujemo zelo povezano, čeprav imamo kdaj tudi različne poglede. Tudi zaradi tega je moje počutje po enem letu parlamentarnega dela še vedno zelo optimistično ter iz dneva v dan bolj zagnano. Politika zahteva veliko dogovarjanj in tudi kompromisov.

To je lahko velikokrat stresno, sploh zame, ker sem navajena izvršnega dela in hitrih reakcij. V politiki žal nič ne gre hitro, bodisi zaradi nagajanj opozicije bodisi zaradi različnih interesov in pogledov. In še posebej zaradi veliko neresnic, s katerimi nekateri redno polnijo glave naših državljank in državljanov. V poplavi informacij in predvsem dezinformacij jim je težko ločiti med resnico in zavajanjem.

Mateja Čalušič

Kaj vas je najbolj pozitivno presenetilo, kaj najbolj negativno?

Pozitivno so me presenetili poslanke in poslanci Svobode, saj sem večino njih prvič spoznala šele v poslanskih klopeh. Tako pomirjujoče je, ko spoznaš, da si vsi iskreno prizadevamo za boljšo Slovenijo, da se vsi borimo tudi za svoje lokalno okolje ter da smo pri tem pristni in se ne pretvarjamo. Odlično smo se povezali tudi vsi trije poslanci iz Istre - poleg mene še Mateja Čalušić in Robert Janev.

Zagotovo pa me je negativno presenetila ugotovitev, da nekateri opozicijski poslanci brez slabe vesti zavajajo in spodbujajo sovraštvo. Ne morem razumeti, še manj pa sprejeti, da jim je pomembnejše nabiranje političnih točk - tudi z lažmi, če je treba - kot pa dobrobit naše države. Moram pa poudariti, da je tudi med opozicijskimi poslanci kar nekaj posameznikov, ki znajo biti pozitivni in konstruktivni in jim laži niso blizu.

Robert Janev

Glede na vašo prejšnjo službo - vam je preskok iz lokalne ravni na državno povzročal kakšne težave ali pa ste se hitro privadili?

Ravno zaradi izkušenj sem se relativno hitro privadila. Sedaj boljše razumem, zakaj se nekateri za Istro zelo pomembni projekti niso premaknili z mrtve točke in zakaj se po mojem mnenju vse premika prepočasi. Imata pa lokalni in nacionalni nivo nekaj skupnega. Tako pri enem kot pri drugem del uradništva išče ovire in se izogiba odgovornosti.

Prav neverjetno je, kaj vse se je zgodilo z javnim sektorjem v 30-ih letih. Zato res težko razumem sindikate, da se vselej borijo za t. i. uravnilovke, namesto da bi ozaveščali zaposlene v javnem sektorju, da nimajo le pravic, temveč tudi dolžnosti. O dolžnostih in rezultatih se preprosto premalo govori. Morda preveč izhajam iz lastnih izkušenj. Delo v javnem sektorju sem vedno dojemala kot poslanstvo. Vedela sem, da sem zaposlena zaradi državljank in državljanov ali občank in občanov, in ne obratno.

Zakaj ste se z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda vrnili raje v državni zbor? Vam je funkcija poslanke bolj pisana na kožo?

Delo generalne sekretarke Gibanja Svoboda sem opravljala poleg poslanskega dela. Nekateri gredo po službi v fitnes ali na izlet ali k družini, jaz pa sem šla delat na stranko (smeh). Kot poslanka sem tudi predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo. Ker je zdravstvo koalicijska prioriteta, je moje delo v tem trenutku najbolj koristno v državnem zboru.

Na prošnjo predsednika stranke dr. Roberta Goloba sem mesto generalne sekretarke sprejela le začasno, da pomagam stranki izpeljati lokalne in predsedniške volitve. Medtem sem se še naučila, kaj pomeni izpeljava treh referendumskih kampanj, za kar se moram pravzaprav zahvaliti opoziciji oziroma njeni referendumski 'vnemi'. Zagotovo je bila to neprecenljiva izkušnja, ki mi je omogočila še dodaten vpogled v bistvo politike. Zahvala pa gre tudi predsedniku stranke, ker mi je zaupal to nalogo.

Doslej ste podali deset poslanskih vprašanj in pobud. Se vam ne zdi to precejšnja neaktivnost? Kaj je vzrok zanjo?

Poslanska vprašanja in pobude so predvsem pomembno orodje opozicije, ki pa ga je mogoče tudi zlorabiti za oviranje dela ministrstev in vlade. Če berete vprašanja ali pobude opozicijskih poslancev, gre v večini primerov za neposredne provokacije. Nekatere iz opozicijskih vrst vsebina ali rešitve sploh ne zanimajo. In to me žalosti. Kot koalicijska stranka imamo poslanci Svobode neposreden dostop do vseh ministric in ministrov, zato odgovore na naša vprašanja in pobude dobimo neposredno iz prve roke in za 'žarometi'.

S takšnim pristopom omogočamo ministrstvom in vladi, da primarno rešuje vsakodnevne izzive, brez da bi jih še dodatno obremenjevali s pripravo odgovorov. Zagotovo število podanih pobud in vprašanj ni pravo merilo poslančeve aktivnosti oziroma neaktivnosti. Delo poslanca je treba gledati in ocenjevati bistveno širše, saj je njegovo delo zelo kompleksno. Kot največja koalicijska stranka imamo zelo veliko sestankov, kjer usklajujemo zakone, različne ukrepe in poglede.

Sem tudi vodja delovne skupine za zdravstveno reformo, ki jo sestavljamo koalicijski poslanci in ki se redno sestaja enkrat na teden. Poleg tega sem še predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo. Poročilo o delu državnega zbora za obdobje maj - december 2022 je pokazalo, da je po dolžini trajanja sej prav ta odbor na prvem mestu. V tem obdobju smo na 13 sejah zasedali skupaj več kot 50 ur.

Kaj ste v tem prvem letu svojega mandata naredili za uresničitev svojih predvolilnih obljub?

V prvem letu smo odpravili veliko škodljivih posledic prejšnje vlade, v Slovenijo vrnili spoštljivo komunikacijo, vzpostavili sodelovanje s civilno družbo, sprejeli zakon o RTV Slovenija, s katerim depolitiziramo javni medij. Prav tako smo ublažili energetsko in prehransko draginjo ter odločno ugriznili v zdravstveno reformo. Da zdravstvo potrebuje resno reformo, se govori zadnjih 20 let, žal pa do nje še nismo prišli. Sistem je žrtev različnih interesnih skupin, saj se vsaka od njih bori za svoj vrtiček, pri čemer ji ni mar za usodo zdravstva kot celote. Kljub temu ostajam optimistka, saj je v slovenskem zdravstvu še vedno več takih, ki jim je mar za dobrobit vseh nas. Le tišji so, ker delajo s pacienti in za paciente.

Vsi trije istrski poslanci Svobode veliko delamo na projektih, ki so na seznamu naših volilnih obljub: vodooskrba Slovenske Istre, ureditev cestnega prometa in pospešitev gradnje vzporednega tira drugemu tiru. Vsi ti trije regijski projekti napredujejo, tudi zaradi naših aktivnosti, ki pa jih ne dajemo na veliki zvon. Pomembneje nam je, da se projekti realizirajo in da Istra dobi, kar si zasluži. Predvsem zaradi našega 'teženja' je za projekt vodooskrbe Slovenske Istre vlada namenila dobrih 90 milijonov evrov iz kohezijskih skladov za srednjeročne ukrepe, ki bodo zmanjšali tveganje pomanjkanja vode. Prav tako je bila sprejeta začasna rešitev, da ne potrebujemo vinjet na delu cestnega odseka Škofije-Koper. Po letih obljub bo vendarle dokončana Serminska vpadnica in prenovljena Bertoška vpadnica. In še veliko je tega.

Kako ocenjujejo svoje delo, če bi ga lahko ocenili s šolskimi ocenami od 1 – nezadostno do 5 - odlično? Kaj bi ocenili za največji uspeh in kaj za neuspeh?

Moje delo naj ocenjujejo volivke in volivci. Lahko pa zagotovim, da se bom še naprej trudila po najboljših močeh, da stanje v Sloveniji in Istri izboljšamo.

Na kaj se boste osredotočili v prihodnje pri vašem parlamentarnem delu? Kaj bodo vaše prioritete?

Še naprej si bom prizadevala, da nam zdravstvena reforma uspe, kar pa bo vse prej kot lahko. In še naprej se bom – skupaj z Matejo in Robijem – trudila, da se v Istri končno premaknejo projekti, ki so že leta na mrtvi točki.