"Ne zdi se verjetno, da bo Ukrajina dobila nazaj meje iz leta 2014. Ne izražam stališča, vendar sem veliko bral o tem in veliko ljudi meni, da to ni verjetno. Mislim, da bo nekaj dobila nazaj," je dejal Trump.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajina enakopraven partner v mirovnem procesu, pa je Trump odgovoril, da je vprašanje zanimivo, in da misli, da mora Ukrajina doseči mir. Povedal je tudi, da Ukrajina na neki točki potrebuje volitve.

Mandat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se je namreč iztekel maja lani, a po mnenju Kijeva nove volitve v času trajanja ruske agresije in vojnih razmer niso mogoče. Putin je zaradi tega že večkrat postavil pod vprašaj legitimnost Zelenskega v morebitnih pogajanjih.

Ali bo obiskal Ukrajino, bo Trump še razmislil

Trump je za novinarje spregovoril po svojem več kot uro dolgem telefonskem pogovoru s Putinom, s katerim sta se dogovorila za začetek pogajanj o miru v Ukrajini. Srečala naj bi se v Savdski Arabiji, a datum še ni določen. Kasneje je ameriški predsednik po telefonu govoril tudi z Zelenskim. Ali bo obiskal Ukrajino, bo še razmislil.

"Mislim, da si predsednik Putin želi miru in predsednik Zelenski si želi miru in jaz si želim miru. Želim le to, da se ljudje nehajo pobijati. Ljudje niso vedeli, kaj pravzaprav misli Putin. Ampak z veliko mero samozavesti lahko povem, da si želi konca, in sodelovali bomo, da se konča kar najhitreje," je novinarjem povedal Trump.

V objavi na svojem družbenem mediju Truth Social je Trump kasneje dejal, da sta s Putinom govorila o utrditvi svojih držav in ugodnostih, ki da jih bosta zaradi sodelovanja imeli obe.

Amerika v zameno za pomoč Ukrajini zahteva njena redka ozemlja

Vlada Trumpovega predhodnika Joeja Bidna je puščala odprta vrata za vstop Ukrajine v zvezo Nato, Trump pa se je v sredo strinjal z izjavo obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je v Bruslju dejal, da članstvo Ukrajine v zvezi Nato ni realistično ali praktično. Trump je menil, da je to najverjetneje res. "Že dolgo govorijo, da Ukrajina ne more v Nato," je dejal Trump in dodal, da si le želi končati vojno, ne glede na to, ali bo Ukrajina v Natu ali ne.

Ameriška pomoč Ukrajini se bo nadaljevala, vendar Trump, kot je dejal, želi, da bo denar zavarovan. "Če ne bomo pošiljali pomoči, bo Putin dejal, da je zmagal. Sedaj si želi miru. V času Bidna si tega ni želel," je zatrdil Trump. Trump je že v ponedeljek dejal, da ZDA v zameno za pomoč od Ukrajine zahtevajo za 500 milijard dolarjev redkih zemelj. "Želimo zavarovati svoj denar. Strinjali so se," je novinarjem dejal Trump.

Zunanji ministri: Nobene odločitve ni mogoče sprejeti brez sodelovanja Kijeva

Brez sodelovanja Evropejcev v pogajanjih v Ukrajini ne bo pravičnega in trajnega miru, pa so včeraj v Parizu opozorili zunanji ministri Francije, Nemčije in Španije. Po dogovoru predsednikov ZDA in Rusije o začetku mirovnih pogajanj so tudi izpostavili, da nobene odločitve o Ukrajini ni mogoče sprejeti brez sodelovanja Kijeva.

"V Ukrajini ne bo pravičnega in trajnega miru brez sodelovanja Evropejcev," je dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot. Njegova nemška kolegica Annalena Baerbock in španski kolega Jose Manuel Albares Bueno pa sta dodala, da brez Kijeva ni mogoče sprejeti nobene odločitve o Ukrajini.

Albares Bueno je izpostavil, da je Ukrajina suverena država z demokratično izvoljeno vlado in da "o ničemer, kar vpliva na evropsko varnost - in ruska agresija proti Ukrajini je neposredna grožnja evropski varnosti - ni mogoče odločati brez Evrope". Baerbock, ki je poudarila, da "brez Ukrajine ni mogoče sprejeti nobene odločitve o Ukrajini", je vztrajala, da mora Evropa ostati enotna.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorskia pa je ocenil, da je treba okrepiti podporo Ukrajini, in se zavzel za "tesno čezatlantsko sodelovanje".

Ministri so govorili ob robu srečanja o evropski obrambi in Ukrajini v Parizu, na katerem so sodelovale Francija, Nemčija, Poljska, Španija, Italija, Združeno kraljestvo in Ukrajina.