Podnebne spremembe so pustile svoj pečat tudi na vinogradništvu. Lanska letina je bila namreč ena od najslabših v zgodovini, poročajo evropski vinogradniki. Kot kaže poročilo Mednarodne organizacije trte in vina, je pridelava vina na svetovni ravni lani dosegla najslabše rezultate po letu 1962. Kako pa je pri nas?
TUDI KLETI V ISTRI POČASI POSTAJAJO PRAZNE: Vinogradniki s prstom kažejo na ekstremne vremenske razmere (VIDEO)
Koper
Lanska letina vina je bila ena od najslabših v zgodovini, evropski vinogradniki s prstom kažejo na ekstremne vremenske razmere. O izzivih poročajo tudi istrski vinogradniki.
"Moram priznati, da res nismo bili pripravljeni na takšne vremenske razmere kot so bile. Mešano vsega. Obdobje s pretiranim dežjem, neurji in obdobje s sušo. In izzivu, ki ga nam je mati narava dala lani, nismo bili kos," je povedala Selma Lukač iz Turistične kmetije Lukač.
Po besedah Deana Plahute iz Ekološke kmetije Plahuta, je bil edini mesec s soncem in sušo, mesec pred trgatvijo: "V vsej tej nesrečni zgodbi z dežjem, smo imeli prav takrat sonce, ko smo ga potrebovali. Tako, da na koncu ni bilo tako slabo.“
Medtem so štajerski in pomurski vinogradniki s trgatvijo lani začeli bistveno kasneje kot ponavadi, saj so tudi tam imeli neurja s točo. Na Ormoškem poročajo o težavami z boleznimi trte. Na ptujskem in haloškem območju so jo precej dobro odnesli. V Vipavski dolini je vina manj, ni pa slabše kakovosti.
"Mislim, da ni samo lansko leto postreglo s podpovprečno letino, ampak se to dogaja že kar nekaj časa. Tako da v Sloveniji v bistvu kleti počasi postajajo prazne," pa je poudaril Boštjan Zidar, enolog iz Vinakoper.
Gre za rekordno nizke zaloge vin v slovenskih kleteh, še pove enolog največje istrske kleti Vinakoper: "Mi smo potrgali manj grozdja kot bi ga v povprečni letini in to se pozna že s preteklih let. Mislim, da bomo imeli dovolj vina, da pridemo do naslednje trgatve letnika 2024."
Želje vinarjev so jasne
Dean Plahuta iz Ekološke kmetije Plahuta pravi, da bi bilo najboljše, če bi imeli eno zmerno sušo: "Vinogradu paše, da je suša, vendar ne prevelika. Preveč dežja mu škodi, prevelika suša pa tudi."
Je pa za napovedi, kakšna bo letošnja letina, preuranjeno.
"V letošnjem letu se je rast začela zgodaj, brstenje je bilo kar zgodnje, tako da se nekateri v Sloveniji že borijo s problemi pozebe," pravi Boštjan Zidar, enolog iz Vinakoper.
Selma Lukač iz Turistične kmetije Lukača pa previdno pravi, da jih lahko preseneti tudi kakšna toča, kar se je že pripetilo ali pa kakšno neurje zadnji teden pred trgatvijo, ki je potem pridelek oklestilo: "Upam, da nam bo narava malo prizanesla, čeprav jo mogoče izzivamo tudi sami."
In dodaja: "Če moramo izbirati manjše zlo, naj bo vina manj, dokler je bolj kakovostno."
Več o izzivih s katerimi se srečujejo istrski vinarji, si lahko ogledate v spodnjem videu.