Hrvaški podpredsednik vlade in notranji minister Davor Božinović je v saboru dejal, da je prepričan, da bodo spremembe zakona izboljšale sistem zaposlovanja tujih delavcev, hrvaškemu gospodarstvu zagotovile potrebno in kvalificirano delovno silo ter ustvarile boljše pogoje za nadaljnjo rast in razvoj.

Poudaril je tudi, da Hrvaška s tem pošilja jasno sporočilo, da zna upravljati migracije in trg dela ter da država "je odprta za zakonito delo, ni pa in ne bo odprta za nered".

Po predlogu zakona bi tuji delavci lahko zamenjali delodajalca že po šestih mesecih dela, namesto po enem letu, kot velja zdaj. Podaljšalo bi se tudi obdobje dovoljene brezposelnosti med veljavnostjo dovoljenja – na tri mesece oziroma na šest mesecev za tiste, ki imajo dovoljenje več kot dve leti.

Pomembna novost je tudi obvezno znanje hrvaškega jezika. Tuji državljani bodo morali po enem letu bivanja opraviti izpit iz hrvaškega jezika na ravni A1.1 kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za bivanje in delo.

Božinović je poudaril, da poznavanje hrvaškega jezika in latinice tujim delavcem omogoča lažje vključevanje v vsakdanje življenje ter da to ni zgolj formalnost, ampak sporočilo, da mora vsak, ki pride na Hrvaško, spoštovati hrvaški jezik.

Spremembe zakona predvidevajo tudi podaljšanje roka za izdajo dovoljenj za bivanje in delo na 90 dni. Za tuje študente bi se začasno bivanje odobrilo za tri leta namesto za eno leto, sezonska dovoljenja pa bi lahko trajala do treh let.

Hrvaška vlada navaja, da se je število dovoljenj za bivanje in delo tujcev že zmanjšalo. Po besedah Božinovića so leta 2025 izdali skoraj 36.000 oziroma 17 odstotkov manj dovoljenj kot leto prej. V prvih štirih mesecih letos so izdali okoli 3500 dovoljenj manj kot v enakem obdobju lani.

Minister je ocenil, da to kaže na zmanjševanje potrebe po tuji delovni sili in večje vključevanje domače delovne sile.

Po podatkih notranjega ministrstva so na Hrvaškem tujcem lani izdali skupno 170.723 dovoljenj za bivanje in delo, leto prej pa 206.529. Med 1. januarjem in 30. aprilom letos so izdali skoraj 65.000 dovoljenj, v enakem obdobju lani pa nekaj več kot 68.000.

Božinović je navedel tudi, da se je 47 odstotkov vseh dovoljenj nanašalo na novo zaposlovanje, 41 odstotkov na podaljšanje obstoječih dovoljenj, 12 odstotkov pa na sezonsko delo.

Trenutno je na Hrvaškem okoli 113.000 tujih državljanov z veljavnimi dovoljenji, število podaljšanih dovoljenj za bivanje pa je za 24 odstotkov višje kot lani.

Predlog zakona je v parlamentu sprožil burno razpravo. Sindikati opozarjajo, da zakon ne rešuje ključnega problema odvisnosti tujih delavcev od delodajalcev, saj zahtevo za dovoljenje vlaga delodajalec, delavec pa pogosto nima vpogleda v svoj status in včasih sploh ne ve, da je na Hrvaškem nezakonito.

Kritični so tudi do uvedbe obveznega znanja hrvaškega jezika, saj menijo, da bi to lahko povečalo odhode tujih delavcev iz države.

Opozicijski poslanci so vladi očitali nenadzorovan uvoz delovne sile, zniževanje cen dela, izkoriščanje tujih delavcev in vse večjo odvisnost gospodarstva od tuje delovne sile.

Poslanka GLAS-a Anka Mrak Taritaš in poslanka Centra Marijana Puljak sta opozorili, da Hrvaški manjka resna in celovita strategija migracijske politike.

Poslanec IDS-a Dalibor Paus je poudaril pomen integracije tujih delavcev, poslanka stranke Možemo! Jelena Miloš pa je zahtevala strožji nadzor nad agencijami za posredovanje delovne sile in ukinitev številnih agregatorjev, ki po njenem mnenju izkoriščajo delavce.

Poslanec Mosta Miro Bulj je znova govoril o "zamenjavi prebivalstva" in favoriziranju velikega kapitala ter pozval k zaščiti hrvaških družin in domačih delavcev.

Poslanec SDP Mišo Krstičević je dejal: "Če bi obstajalo vsaj zrno politične pameti, se ne bi spraševali, ali je to država za Hrvate ali Nepalce, ampak ali je to država za delavce ali kapital."

Neodvisni poslanec Nino Raspudić je poudaril, da gre za izjemno pomemben zakon, ki bo dolgoročno vplival na gospodarstvo, demografijo in varnostne razmere, zato bi ga moral po njegovem mnenju v parlamentu predstaviti sam predsednik vlade.

Vladajoči HDZ je očitke zavrnil. Poslanka HDZ Branka Juričev Martinčev je poudarila, da zakon ščiti hrvaške delavce, državljane in delodajalce, poslanec Domovinskega gibanja Ivica Kukavica pa je ocenil, da zakon krepi integracijo tujih delavcev prav z obveznim učenjem hrvaškega jezika, piše  N1info.