S sodbo vrhovnega sodišča, na katerem je Vzajemna zahtevala revizijo postopka, je še v tretje potrjeno, da Peter Pustatičnik, nekdanji član uprave Vzajemne, ni izdal njenih poslovnih skrivnosti. Takratni direktor Vzajemne Boštjan Aver je ravnal nezakonito, ker je Pustatičniku zaradi intervjuja v Delu odpovedal delovno razmerje, piše današnje Delo.
Tudi vrhovno sodišče ugotovilo, da Pustatičnik ni kriv
Časopis Delo je maja 2009 po burnih dogodkih v Vzajemni, ko so sredi noči razrešili člana uprave Petra Pustatičnika, objavil z njim intervju. Pustatičnik je v intervjuju med drugim povedal, da je bil zaradi nestrinjanja s projekti, vrednimi več milijonov evrov razrešen. Opozoril je, da je v Vzajemni prevladala gonja po dobičku, proti čemur se je boril.
Slab mesec pozneje so ga zaradi intervjuja odpustili iz službe, pri čemer se je takratni predsednik uprave Vzajemne Aver skliceval na zakon o delovnih razmerjih in na interne akte Vzajemne o prepovedi komuniciranja. Pustatičnik je zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja Vzajemno tožil. Delovno in socialno sodišče na prvi in drugi stopnji sta presodila, da je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita. Revizija postopka na vrhovnem sodišču je odločitev potrdila: odpoved delovnega razmerja je bila nezakonita, piše Delo.
Peter Pustatičnik, nekdanji član uprave Vzajemne
Sodba pomembna za novinarstvo?
Sodba je po navedbah časnika zelo pomembna tudi za novinarstvo. Podjetja in tudi druge ustanove na različne dokumente in podatke zapišejo "zaupno" in s tem pri zaposlenih ustvarjajo vtis, da gre za poslovno skrivnost. Poslovno skrivnost opredeljuje zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da delavec ne sme izkoriščati delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih za take označi delodajalec, prav tako ne podatkov, s katerimi bi družbi povzročil škodo. Čeprav je govoril Pustatičnik o zadevah, ki so imele oznako zaupno, njihove oznake niso bile utemeljene, je presodilo sodišče.
Vsa podjetja in ustanove imajo pravilnike o tem, kdo in kaj lahko govori v javnosti, predvidevajo pa tudi ukrepe za kršitelje. Pustatičnik ni imel dovoljenja za nastop v javnosti, v intervjuju se je tudi vrednostno opredelil do potez vodilnih. Vrhovno sodišče je poudarilo, da ustava zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja. "Dolžnost delavca vzdržati se vseh ravnanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, ni absolutna. V konkretnem primeru je imel tožnik (op. a. Pustatičnik) pravico odgovoriti na očitke in braniti svoje dobro ime," je po navedbah Dela zapisalo sodišče.
Pustatičnik je za Delo izrazil upanje, da bodo uprava, nadzorni svet in ministrstvo za zdravje po tej sodbi končno ukrepali, izvedli objektivne revizije spornih poslov in ustavili neupravičene odškodninske tožbe proti njemu.