Obnova nekdanjega servitskega samostana, ki je izjemen kulturni spomenik državnega pomena, je načrtovana v več fazah. V prvi fazi je v letošnjem letu predvidena sanacija strehe, ki se bo predvidoma zaključila v začetku leta 2022. V letu 2022 so predvidena tudi dela na področju statike objekta, dodatne arheološke raziskave in priprava projektne dokumentacije za nadaljnjo sanacijo. Za zagotovitev glavnine sredstev obnove bo UP kandidirala na evropskih razpisih, tudi v okviru projekta Novi evropski Bauhaus, ki je del Evropske zelene pobude. 

Na Univerzi na Primorskem so že naredili 3D scan celotnega objekta, načrtujejo se tudi virtualni sprehodi po različnih stoletjih te stavbe. Objekt Servitskega samostana bo s svojimi vsebinami namenjen tudi širši javnosti. Ta bo aktivno vključena v pripravo programa vsebin, ki se bodo odvijale v obnovljenem objektu.

Servitski samostan sodi v kategorijo največjih stavbnih kompleksov v Kopru in predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe in sloga na vsej vzhodni jadranski obali. V Koper so se beneški serviti naselili v 14. stoletju in leta 1453 tu ustanovili samostan. Serviti so zasedli objekte v bližini starejšega benediktinskega samostana in pripadajoče cerkve Sv. Martina in Benedikta. Najstarejše jedro samostana predstavljajo objekti ob južnem križnem hodniku, od katerega sta ohranjeni dve stranici, severna in zahodna z ohranjenimi arkadnimi loki. Serviti so v drugi polovici 15. stoletja povečali staro gotsko cerkev in predelali samostanske trakte, a objekt kljub predelavam ni zadostoval potrebam reda. Zaradi pomanjkanja sredstev se je gradnja cerkve Santa Maria delle Grazie zavlekla vse do leta 1581, posvečena pa je bila leta 1606.

Beneška republika je leta 1772 samostan ukinila, samostanski bratje pa so v njem prebivali še dve desetletji in ga izpraznili leta 1792. Istega leta je mestna bolnišnica zaprosila za njegovo uporabo, vendar je bila prošnja odobrena šele leta 1810. V času med 1792 in 1810 je bil samostan kljub temu uporabljen v različne namene: za vojašnico, vojno bolnico in zapor.

Mestna bolnišnica je v samostanskih traktih delovala od začetka 19. stoletja do leta 1996, njeno delovanje pa je narekovalo nove gradbene in vzdrževalne posege. Leta 1957 sta bila prizidana pomožna trakta ob severozahodnem delu samostana in notranjem vrtu, ki ga je omejil zid ob Kettejevi ulici. Servitski samostan je do današnjih dni ohranil svojo podobo monumentalnega sakralnega kompleksa, ki po svoji mogočnosti gradnje močno izstopa iz stanovanjske strukture mesta.

Pri vsebinskem razvoju sta skozi njegovo zgodovino razvidni dve ključni in vendar sorodni namembnosti: samostanska dejavnost, zasnovana na karitativnih redovnih dejavnostih, namenjenih onemoglim in ubožnim mešcanom s sirotišnico in dejavnost bolnišnice, ki je v temeljnih potezah nadaljevala prvotno namembnost.