Prva nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov e-skirojev poteka po več slovenskih mestih od 18. do 24. aprila. Z njo želijo uporabnike e-skirojev ozaveščati o varni vožnji z e-skirojem in spoštovanju cestnoprometnih predpisov ter s tem izboljšati varnost cestnega prometa za vse. Policija bo tudi poostreno nadzirala voznike e-skirojev. Pozorni bodo na uporabo ustreznih površin za njihovo vožnjo, uporabo ustrezne čelade pri mladostnikih, vožnjo po pravi strani, hitrost, morebitno predelavo teh vozil in uporabo mobitela ter slušalk, so poudarili na današnji novinarski konferenci.

Letos prva smrtna žrtev

Po besedah direktorja Agencije za varnost prometa Jožeta Hribarja je nesreč z e-skiroji vsako leto več, ob tem pa so povzročitelji najpogosteje vozniki e-skirojev sami. Lani so tako zabeležili 109 prometnih nesreč, ob tem so jih vozniki e-skirojev sami povzročili 68 oz. 62,4 odstotka. Največ nesreč se je zgodilo v mestih, med vzroki prevladuje neprilagojena hitrost. Vse težje so tudi posledice, saj letos beležimo prvo smrtno žrtev.

Z naraščanjem števila obravnavanih zaradi padca s skirojem in e-skirojem se po Hribarjevih besedah soočajo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Naraščajo poškodbe glave, ki jih je bilo lani že 56 odstotkov. Večina vseh obravnavanih so otroci in mladostniki do 18. leta, teh je bilo lani kar 64,4 odstotka.

Med skirojem in e-skirojem je velika razlika. E-skiro sodi med lahka motorna vozila, zaradi konstrukcijskih lastnosti in manjše stabilnosti ter dokaj visokih hitrosti predstavlja večje tveganje za uporabnike, je poudaril Hribar.

Po besedah travmatologa na UKC Ljubljana Luke Hodnika so padci z e- skirojem povzročili največ površinskih poškodb oz. udarnin v glavo, sledijo rane na glavi, zlomi zob, zlomi nosnih kosti, rok, pretresi možganov, precej je bilo udarcev v prsni koš.

"Ljudje prevečkrat pozabijo, da so električni skiroji hitrejši in zato nevarnejši od navadnih. So tihi in hitri, zato jih ostali udeleženci v prometu težje opazijo. Imajo majhna kolesa, zato jih luknje, v katere vozniki zapeljejo, hitro vržejo iz ravnotežja. Brez čelade in pri hitrosti prek 20 kilometrov na uro, se lahko ob padcu nepričakovano težko poškodujejo," je poudaril Hodnik.

Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je kot najpogostejša vzroka za prometne nesreče navedel neprilagojeno hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Tudi zato bo policija poostreno nadzirala uporabnike e-skirojev in jih ozaveščala, kako se morajo obnašati na cesti.

Policija je z beleženjem prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev pričela v septembru 2019. Od septembra 2019 do aprila 2022 je bilo skupaj 193 prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev, ob tem v kar 122 primerih vozniki niso uporabljali zaščitne čelade. V letu 2020 je policija zabeležila 51 prometnih nesreč z e-skirojem, v 30 primerih so jo povzročili vozniki e-skirojev sami.

V letu 2021 je bilo nesreč 109, ob tem je bilo hudo poškodovanih 16 oseb, 74 pa lažje telesno poškodovanih. Do 12. aprila letos je policija zabeležila 24 prometnih nesreč z e-skirojem, v 16 primerih so prometno nesrečo povzročili sami (67 odstotkov). Umrl je en voznik e-skiroja, ki je nesrečo povzročil sam. Trije so bili hudo, 13 pa lažje poškodovanih.

V preventivni akciji bodo sodelovali tudi koprski policisti, so danes naznanili na Policijski upravi (PU) Koper.

Ob tem so poudarili, da so med pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, kot je e-skiro, najpomembnejši obvezna čelada, vožnja po kolesarskih površinah in vožnja v območjih za pešce. Ponoči le vožnja dovoljena le z lučmi. Na e-skirojih ni dovoljen prevoz drugih oseb, prepovedana pa je tudi vožnja za otroke do 12. leta starosti. Dovoljena so samo tista vozila, ki lahko peljejo do 25 km/h, med vožnjo pa je prepovedana uporaba mobilnih telefonov.