V STRUNJANSKEM KRAJINSKEM PARKU ČEDALJE MANJ VRST PTIC: Slabo gre tudi večini morskih (FOTO)

Piran

V Krajinskem parku Strunjan ugotavljajo, da številčnost vrst ptic na splošno upada, čeprav z različno hitrostjo in intenziteto. Strm upad številčnosti beležijo zlasti pri pticah, ki so vezane na travnike in na kmetijsko krajino. Slabo gre tudi večini morskih ptic, saj je na evropskem nivoju skoraj polovica vseh vodnih vrst ptic v slabem ohranitvenem stanju. Vendar pa so kljub vsemu v zadnjih letih zabeležili nekaj novih gnezdilk, ki se prej niso pojavljale na tem območju.

V Krajinskem parku Strunjan se je že začela selitev ptic. V preteklih tednih so že zabeležili vrste, ki sicer pri nas ne gnezdijo, se pa tu ustavijo na poti proti prezimovališčem. Tako so opazili selitve nekaterih predstavnikov pobrežnikov, kot sta mali martinec in zelenonogi martinec. Poleg teh se na območju lagune Stjuža in Strunjanskih solin zadržujejo številne male bele čaplje, ki so sicer na območju prisotne čez celo leto, čeprav tu ne gnezdijo. Najbolj značilne ptice na solinah pa so v tem obdobju črnoglavi galebi, na morju pa vranjeki.

Prav črnoglavi galebi, ki jih je mogoče videti v Strunjanu, so posebnost teh krajev. Kot so pojasnili v krajinskem parku, se pri nas redno pojavljajo le ob obali, saj so v obdobju po gnezditvi izrazito vezani na morske habitate. "Vrsto lahko pri nas opazujemo zlasti v Strunjanskih in Sečoveljskih solinah. Črnoglavi galebi navadno prispejo v Strunjanske soline v začetku julija. Njihovo število se počasi veča in doseže višek proti koncu julija oziroma v prvi polovici avgusta. V Strunjanskih solinah jih lahko opazujemo vse do oktobra," navajajo.

Vendar pa opozarjajo, da številčnost vrst ptic na splošno upada, čeprav z različno hitrostjo in intenziteto. "Strm upad številčnosti beležimo zlasti pri pticah odprte krajine, ki so vezane na travnike in na kmetijsko krajino. Slabo gre tudi večini morskih ptic, saj je na evropskem nivoju skoraj polovica vseh vodnih vrst ptic v slabem ohranitvenem stanju."

Znatno je upadlo tudi število sicer najbolj številčnih morskih ptic pri nas, sredozemskih vranjekov, ki veljajo za dobre indikatorje stanja morskega ekosistema"Skupno število vranjekov je na območju omrežja Natura 2000 v Sloveniji v zadnjem desetletju znatno upadlo – med 29–46 odstotkov v številu osebkov na prenočiščih. Do leta 2021 je bila edina dolgoročno stabilna populacija te vrste v Sloveniji prav v Krajinskem parku Strunjan," ugotavljajo.

Najmanj upada številčnost generalistov oziroma vrst, ki se znajo dobro prilagoditi na zelo raznolike vire hrane. To so pri nas na primer sive vrane, srake, grivarji, rumenonogi galebi.

SELITEV JE TU????✈️ Ptice se že počasi vračajo iz gnezdišč na severu, naše gnezdilke pa so ravno tako že na poti proti...

Posted by Krajinski park Strunjan on Thursday 1 August 2024

Kljub vsemu so v zadnjih letih zabeležili nekaj novih gnezdilk, ki se prej niso pojavljale na tem območju, kot sta na primer čebelar in beločeli deževnikV strunjanskem parku obiskovalce in kopalce že več let razveseljujejo tudi labodi. Preverili smo, kako je z njihovim številom.

Kot pojasnjujejo v strunjanskem krajinskem parku, je njihovo število vsako leto približno isto. "Na območju se nahajata dva para, ki na območju tudi gnezdita. Tukajšnji labodi so navajeni človeka, vseeno pa to ne pomeni, da se z njimi lahko ravna neprimerno," pri tem opozarjajo, saj se labodi lahko agresivno vedejo zaradi obrambe sebe in svojih.

Kaj storiti, če se nam zelo približajo? Kot se lahko prepričajo obiskovalci na strunjanski plaži, se lahko človek kaj hitro znajde ob labodu tudi pri plavanju v pasu, ki je določen za kopalce. 

Strokovnjaki iz strunjanskega parka svetujejo, naj se v takem primeru mirno umaknemo. "Najbolje, kar lahko naredimo, je, da spoštujemo razdaljo in se v primeru, da se žival približa na razdaljo, ko nam ta ni več prijetna, umaknemo."

V strunjanskem parku bodo tudi v prihodnje v okviru projekta POSEIDONE (Interreg Ita-Slo), ki se je začel izvajati lansko leto na čezmejnem območju Slovenije in Italije, spremljali številčnost različnih vrst morskih ptic, kot so vranjek, kričava čigra, navadna in mala čigra, črnoglavi galeb in spremenljivi prodnik. Tako se mesečno na več lokacijah severnega Jadrana sinhrono beleži njihovo prisotnost in številčnost, s čemer se pridobiva natančnejše podatke o številčnosti njihovih populacij.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija