V Sloveniji kljub napredku na področju enakosti spolov v zadnjih desetletjih ostajajo odprti številni izzivi, kot so večje tveganje revščine žensk, neenakomerna porazdelitev skrbstvenega dela, slabša zastopanost žensk na vodilnih položajih, nasilje nad ženskami ter različne oblike diskriminacije, je na srečanju s predstavnicami Ženskega lobija Slovenije izpostavila varuhinja.

Ob tem je poudarila, da mora država pri oblikovanju politik in zakonodaje zagotavljati učinkovito varstvo človekovih pravic ter v dialog vključevati tudi organizacije civilne družbe, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali pri varuhinji.

Predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar je posebej izpostavila prizadevanja za paritetno zastopanost žensk in moških v vseh organih odločanja. Sogovornice so opozorile, da je pariteta v številnih evropskih državah že uveljavljen demokratični standard, medtem ko v Sloveniji ostaja prenizka zastopanost žensk med županjami, občinskimi svetnicami ter na drugih vodstvenih in odločevalskih položajih.

Varuhinja se je srečanja z Ženskim lobijem Slovenije udeležila skupaj z namestnikom Miho Horvatom, sogovorniki pa so razpravljali tudi o položaju žensk na trgu dela.

Čeprav je zaposlenost žensk v Sloveniji razmeroma visoka in je plačna vrzel med najnižjimi v EU, ženske še vedno pogosteje delajo v slabše plačanih dejavnostih, predvsem na področjih vzgoje in izobraževanja, zdravstva ter skrbstvenih dejavnosti. Posledice se odražajo tudi v nižjih pokojninah in večjem tveganju revščine, ki posebej prizadene starejše ženske, so navedli pri varuhinji.

Posebno pozornost so namenili položaju žensk iz ranljivih skupin, zlasti Rominj, migrantk, žensk z invalidnostmi, kmečkih in starejših žensk. Poudarili so, da je pri oblikovanju javnih politik treba biti pozoren na nevarnost intersekcijske diskriminacije, saj se pri mnogih ženskah prepleta več osebnih okoliščin, ki povečujejo tveganje za neenako obravnavo.

Strinjali so se tudi, da je uspešna integracija priseljenk ključna tudi za uspešno vključevanje njihovih družin ter da je treba zagotoviti pogoje, ki bodo ženskam omogočali enakovredno vključevanje na trg dela in v družbeno življenje.

Med sistemskimi pomanjkljivostmi, na katere opozarja varuhinja, še vedno zelo skrbi nasilje nad ženskami. Posebej je izpostavila, da je Varuh posebej poudaril pomen odprave pridržkov Slovenije k Istanbulski konvenciji, ki jih je v letu 2025 za dobo petih let podaljšala tedanja vlada, saj po mnenju Varuha za omejevanje uporabe konvencije ne obstajajo ustavno-pravno utemeljeni razlogi. Varuhinja pričakuje, da bo sedanja vlada umaknila vsaj tiste pridržke, ki glede na odzive pristojnih ministrstev niso več utemeljeni.

Kot izredno problematična je izpostavila tudi seksistični govor ter sovražno komunikacijo v javnem prostoru in na spletu. Takšno okolje številne ženske odvrača od sodelovanja v politiki, javnem življenju in zagovorništvu človekovih pravic. Nihče ne bi smel zaradi svojega spola plačevati višje cene za sodelovanje v javnem prostoru, so se strinjali sogovorniki.

Sogovorniki so na srečanju izpostavili tudi, da imajo nevladne organizacije pomembno vlogo pri zaščiti človekovih pravic, zlasti pri pomoči ranljivim skupinam, zato je pomembno, da država zagotavlja pogoje za njihovo delovanje ter zaščito posameznic in posameznikov, ki se zavzemajo za človekove pravice.