Luka Mesec

Mesec je pojasnil, da bo strošek delodajalca ob približno 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši. Znašal bo 11,2 odstotka, saj se bo povečal s 1558 evrov na 1735 evrov. Razlog je v tem, da se prispevki ne odvajajo neposredno od minimalne plače, temveč od 60 odstotkov povprečne plače. Po njegovih besedah je to dobra novica za gospodarsko stran.

Z dvigom minimalne plače se bo povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oziroma božičnica, ki mora znašati vsaj polovico minimalne plače, kar pomeni 741 evrov.

Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel okoli 1000 evrov neto, pretežno pozitivne. Poudaril je, da bodo vsi, ki delajo 40 ur na teden, zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po njegovem mnenju je dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov.

Ob tem je izpostavil, da je brezposelnost na eni najnižjih ravni v zgodovini, Slovenija pa je tudi v okviru EU med državami z najnižjo stopnjo brezposelnosti. Kot je dejal, je bil tudi ta podatek pomemben pri presoji primernega zneska minimalne plače.

Eno osrednjih vprašanj pri dvigu minimalne plače je po Meščevih besedah plačna kompresija, ki pa se po njegovih ocenah postopno odpravlja. Spomnil je, da sta od leta 2019, ko je bil sprejet obstoječi zakon o minimalni plači, ki so ga v Levici pripravili v sodelovanju z vlado Marjana Šarca, tako minimalna kot povprečna plača nominalno zrasli za približno 44 odstotkov, realno pa za okoli 15 odstotkov. Po njegovih besedah je kompresija začasna in se sčasoma odpravi.

Glede pozivov delodajalcev, da bi vlada namesto dviga minimalne plače davčno razbremenila plače, je Mesec poudaril, da bi šlo pri tem za jemanje iz enega in dajanje v drugi žep. Davki se po njegovih besedah ne zbirajo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, temveč za financiranje pokojninskega sistema, zdravstva, šolstva in infrastrukture. Če bi se začeli zniževati prispevki, bi bilo te storitve po njegovem mnenju treba plačevati neposredno iz lastnega žepa.

Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, vendar po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, pri čemer je bil v njem upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije. Finančno ministrstvo bo po njegovih besedah vsem proračunskim porabnikom poslalo dopis, da morajo stroške dela prilagoditi novi realnosti. V javnem sektorju namreč del zaposlenih prejema minimalno plačo, potrebna sredstva pa bo treba najti s prerazporeditvami.

Boštjančič je ob tem poudaril, da ministrstvo za finance ne razmišlja o rebalansu. Resorji bodo morali sredstva zagotoviti znotraj svojih proračunov.

Dodal je še, da je zakon o minimalni plači star približno 20 let in določa, da je treba vsakih šest let opraviti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister za delo se je odločil, da bo to storil konec lanskega leta. Po njegovih besedah je bil sicer očitek, da o tem niso bili obveščeni, vendar je analiza opravljena korektno in ji ni mogoče oporekati.

Kot je še dejal, se ne pogovarjajo več o željah ali o tem, kaj bi bilo prav za gospodarstvo, temveč velja zakon, kakršen je. Na podlagi opravljene analize je razpon minimalne plače, ki jo lahko določi minister za delo, približno med 950 in 1100 evri.