Tveganjem zaradi vročinskega vala so izpostavljeni tudi sicer zdravi odrasli. Preventivni ukrepi vključujejo povečanje vnosa tekočin, zlasti vode, in izogibanje alkoholu, kofeinu in mamilom; ostajanje v hladnih prostorih med najtoplejšimi urami dneva; nošenje lahkih, svetlih in zračnih oblačil in izogibanje pretiranim telesnim naporom na prostem.

Še toliko bolj pa so dovzetni starostniki. Pri teh vročinski udar lahko vodi v dehidracijo, hipotenzijo, omotico, zmedenost, srčne aritmije in celo smrt. "Za preprečevanje vročinskega udara svetujemo ostajanje v hladnih prostorih, še posebej med najtoplejšimi urami dneva; povečanje vnosa tekočine, tudi če niso žejni in izogibanje fizičnim naporom na prostem," pojasnjuje Rubelli Furman.

Matej Rubelli Furman, dr.med., spec.urg.med., vodja Prehodpitalne enote NMP ZD Koper

Pri otrocih se vročinski udar lahko hitro razvije in povzroči visoko vročino, bruhanje, glavobole, omedlevico in konvulzije. »Preventivni ukrepi vključujejo igro in telesne aktivnosti v senci ali hladnejših delih dneva; redno pitje vode in uživanje lahke hrane ter nošenje lahkih in zračnih oblačil,« poudarja.

Simptomi pri športnikih, ki so izpostavljeni vročinskemu udaru zaradi intenzivne telesne aktivnosti, ki povečuje telesno temperaturo, pa vključujejo krče, izčrpanost, vrtoglavico in motnje zavesti. Da bi to preprečili, svetujejo treninge zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, pogosto pitje vode ali izotoničnih napitkov ter odmore v senci in nošenje lahkih in svetlih oblačil.

Posebej izpostavljeni tveganju za vročinski udar so tudi delavci, ki opravljajo fizična dela na prostem.

"Kopalci, ki se kopajo v neoskrbovanih in divjih ter zelo težko dostopnih predelih obale, so izpostavljeni tveganjem zaradi težje dostopnosti nujne medicinske pomoči v primeru življenjsko ogrožajočega stanja, saj tam praviloma plaže niso zaščitene s strani reševalcev iz vode. Vročinski udar pri teh kopalcih lahko povzroči dehidracijo, omotico, slabost in izgubo zavesti," pojasnjuje vodja koprske prehospitalne enote. Priporočila za preprečevanje vključujejo izogibanje sončenju in kopanju v najtoplejših urah dneva; redno pitje vode in izogibanje alkoholu ter iskanje sence in pogosto hlajenje telesa. Priporoča tudi, da imajo s seboj mobilni telefon za klic v sili.

Priporočila za zadrževanje v hladnih in klimatiziranih prostorih

Klimatsko napravo nastavite na 24-26 °C, da preprečite preveliko temperaturno razliko med notranjostjo in zunanjostjo; uporabite funkcijo razvlaževanja, saj manjša vlažnost pripomore k občutku hladu. Če nimate možnosti zadrževanja v hladnem prostoru doma, se lahko za nekaj ur umaknete v večje nakupovalne centre, ki so klimatizirani.

Svoj dom, če v njem nimate klimatske naprave, pa lahko ohladite tudi na naslednje načine: "Zaprite okna in rolete med najtoplejšimi urami dneva. Uporabite ventilatorje za izboljšanje kroženja zraka. Mokre brisače obesite pred odprta okna ali ventilatorje, da hladen zrak kroži po prostoru," navaja in dodaja, da za ohladitev uporabljajte hladne obkladke ali se tuširajte z mlačno vodo.

Vročinski val nevaren tudi za živali

Simptomi vročinskega udara pri živalih so močno in hitro dihanje, zmedenost ali šibkost, omedlevica ali nezavest, vroč, suh nos in dlesni ter bruhanje in driska. Nasveti pred obiskom veterinarja oziroma med potjo: "Takoj premaknite žival v hladen prostor. Ponudite ji majhne količine sveže vode, vendar je ne silite k pitju. Ohlajajte žival z mokrimi brisačami, ki jih položite na telo, ali s hladno vodo (ne ledeno), predvsem na trebušni predel in tace. Uporabite ventilator ali klimatsko napravo, da pospešite hlajenje. Takoj pokličite veterinarja in se posvetujete če ste v dvomu, kaj narediti, in se pripravite na čim hitrejši obisk veterinarske postaje," navaja. Obisk veterinarja pa ni potreben, če so simptomi blažji in se lahko sami ustrezno oskrbite, vendar vedno pazljivo spremljajte stanje živali.

Kdaj poklicati 112?

"V poletnem času, še posebej v času večjega priliva turistov na Obalo in prehoda turistov skozi mejne prehode, se poveča pritisk na ambulante NMP in število klicev na 112. Zato je pomembno vedeti, kdaj poklicati 112 in katere informacije posredovati," nadaljuje Rubelli Furman.

112 je potrebno poklicati, če opazite življenjsko ogrožajoča stanje, ki zahtevajo nujno medicinsko pomoč – denimo v primeru srčnega zastoja in zastoja dihanja, v primeru kratkotrajne (nekaj sekundne) in dolgotrajne (nekaj minutne) izgube zavesti, v primeru motnje zavesti pri sladkornih bolnikih, v primeru dušenja, ob nenadnih in neobičajnih bolečinah v prsih s težkim dihanjem, ob nenadnih motnjah srčnega ritma, ob hudih poškodbah s krvavitvami, ob visoki temperaturo, ki vztraja več dni, oseba pa je pri tem omotična, oslabela, bleda in potna …

Ob klicu na 112 je potrebno posredovati natančno lokacijo dogodka, podatke o osebi – starost, spol in morebitne znane kronične bolezni, natančno opisati simptome oziroma poškodbe in stanje osebe in posredovati kontaktno telefonsko številko.