Novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih je končala zakonodajno pot. Z novelo bi se v primerih, ko dva koledarsko zaporedna praznika, ki sta prosta dneva, prideta na soboto in nedeljo, en dan prenesel na prihodnji delovni dan, torej na ponedeljek. A je predlog zavrnil že matični odbor, DZ pa se je danes le seznanil s koncem postopka.
ZA KONEC LETA BI LAHKO IMELI DVA PROSTA PONEDELJKA: A s tem ne bo nič!
Slovenija
Novelo so pripravili v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Po besedah Janje Sluga bi s tem delavcem zagotovili njihovo osnovno pravico do počitka in prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi in svojim bližnjim. Sprememba bi tako pozitivno vplivala na družinsko in socialno življenje ter sledila najvišji družbeni koristi, je poudarila. Dodala je, da je delovno okolje pri nas izjemno intenzivno, tako da bi ukrep pozitivno prispeval tudi k povečanju motivacije in zadovoljstva zaposlenih, s tem pa k povečanju produktivnosti.
Spomnila je še, da je letošnje leto glede števila praznikov, ki padejo ravno na vikend, rekordno. Od 13 praznikov, ki so dela prosti dnevi, jih je oziroma jih še bo kar devet padlo na soboto ali nedeljo. Sicer pa bi s predlogom zaposleni v povprečju dobili dodaten prosti dan povprečno vsakih šest let.
A predlog že na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ni dobil zadostne podpore, zato se je zakonodajni postopek končal, DZ pa se je tem danes zgolj seznanil.
Predlogu so nasprotovali v koalicijskih poslanskih skupinah SDS, NSi in SMC, kjer so opozarjali, da bi dodaten izpad delovnih ur vplival na zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva. Prav tako ga niso podprli v DeSUS, SNS in SAB. Iz danes predstavljenih stališč poslanskih skupin je razvidno, da so bili predlogu naklonjeni v SD, v Levici pa bi si želeli celovite rešitve, po kateri bi se v primeru, da dela prost dan pade na nedeljo, ta prenesel na ponedeljek.