S tem motom so se v prostorih Luke Koper danes ponovno srečali predstavniki DARS, DRI, Mestne občine Koper in Luke Koper ter nadaljevali z obravnavo idejnih rešitev vzpostavitve novih vhodov v pristanišče. Na sestanku so se jim pridružili tudi predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Slovenskih železnic in Carine. Ustanovili so neformalno delovno skupino pod vodstvom MzIP, ki bo poleg novih vhodov preučila tudi možnost podaljšanja obeh obstoječih pomolov. Ugotovitve skupine bodo podlaga za noveliranje programa razvoja pristanišča, ki ga potrjuje vlada.
Predstavnik carine se je strinjal z idejo novih vhodov, ki bi razbremenili cestni promet zunaj in znotraj pristanišča ter preprečili križanje prometnih poti v pristanišču, zaradi česar prihaja do nepotrebnih zastojev.
Opozoril pa je, da je treba k načrtovanju povabiti tudi predstavnike agentov, špediterjev in avtoprevoznikov, ki bodo neposredni uporabniki teh vhodov. Udeleženci sestanka so imeli danes pred seboj tudi že idejne rešitve, ki bodo podlaga za delo danes ustanovljene neformalne skupine. Ta mora preučiti uresničitev načrtov z zakonodajnega, logističnega in finančnega vidika. Novi vhodi potrebujejo tudi spremljajočo infrastrukturo, predvsem notranji in zunanji kamionski terminal, evidentirana lokacija pa se nahaja zunaj območja državnega prostorskega načrta za pristanišče, zato mora MzIP preveriti možnost izvedbe tudi s tega vidika.
Sogovorniki so se danes dotaknili tudi zamisli o podaljšanju obeh obstoječih pomolov, in sicer izven gabaritov, ki jih predvideva DPN, vendar še vedno znotraj meje DPN. Tudi v tem primeru so predstavnike MzIP zadolžili, da preverijo možnost izvedbe. Kot je znano, je po DPN predvideno podaljšanje pomola 1 za dodatnih 100 metrov, pomola 2 pa za 370 metrov. Manevrski prostor predstavlja meja akvatorija, do katere bi lahko teoretično še dodatno podaljšali oba pomola.
Na današnjem sestanku je beseda tekla tudi o železniški povezavi, predvsem o drugem tiru. Udeleženci so se strinjali, da koprsko pristanišče potrebuje povečanje kapacitete na železniškem transportu, saj že zdaj 60 odstotkov tovora potuje po tirih. Predstavniki MzIP so še enkrat pojasnili, da ministrstvo ni a priori proti drugemu tiru, vendar zgolj preučujejo njegovo smotrnost s stroškovnega vidika.