Na posvetu, ki ga je vodil direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper prof. dr. Rado Pišot, so se zbrali sogovorniki z dolgoletnimi izkušnjami pri soustvarjanju razvoja Kopra in regije. Čeprav je bil posvet posvečen prihodnosti Kopra, ni bilo na njem dveh ključnih akterjev v regiji: Luke Koper in Univerze na Primorskem (UP). Njihova odsotnost je simbolično odražala eno ključnih težav, ki jih je srečanje naslovilo – pomanjkanje sodelovanja in povezovanja med institucijami, ki bi morale biti glavni motorji razvoja regije.

Kot je izpostavil Pišot, se je vzpon naše regije začel z ustanovitvami ključnih institucij: "Zaznamovali so ga ustanovitev Luke Koper, na področju znanosti pa ustanovitev Znanstveno-raziskovalnega središča in kasneje ustanovitev Univerze na Primorskem." Opozoril je na trende v gospodarstvu, ki kažejo na zaostajanje za ostalimi slovenskimi regijami. "V 70-ih letih se je Istra premaknila iz industrijsko-proizvodne regije k bolj logistično turistični regiji. Danes stoji pred fazo znanstveno-inovacijskega preboja. Ali res?" se je vprašal. Hkrati je opozoril na priložnosti, ki so "v znanju, znanosti, zdravju, športu, sodobnih tehnologijah, inovacijah v Mediteranu – to je največja priložnost."

dr. Rado Pišot in dr. Lucija Čok

Pri analizi akademske sfere je predstavil podatke: "Leta 2011 je bilo na UP 6500 študentov, danes jih je približno 1000 manj." Obenem je poudaril ključno vlogo akademskih institucij: "Kaj je značilno za akademsko sfero v družbi?  So motor družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja in ti učinki trajajo desetletja. To so stoletne inštitucije, katere jih je v primernem okolju seveda moč odlično izkoristiti. Nenazadnje predstavljajo gospodarsko rast, privabljanje talentov, inovacije, kakovost življenja, urbanistični regionalni razvoj, identiteto, ugled. Kakovost življenja v univerzitetnih mestih v večini sveta je veliko višja kot kje drugje." 

Pišot je zastavil vrsto kritičnih vprašanj: "Ali je univerza in akademija na splošno dosegla te cilje? Ali je cilj vpetosti želen doprinos v družbeno okolje in ali je to sožitje vzvod razvoja rasti in kakovosti življenja?"

Koper: Nekoč stičišče znanja, uma in potencialov

Dr. Lucija Čok, prva rektorica Univerze na Primorskem in tudi prva ženska rektorica v slovenskem merilu ter nekdanja ministrica za visoko šolstvo in znanost, je osvetlila zgodovinske korenine akademskega življenja v Kopru: "Koper je bil stičišče uma in potenciala že v renesansi. Tukaj so nastajali veliki misleci. V 18. stoletju je bil Koper druga Padova," je poudarila. Spomnila je tudi na prvo idejo o slovenski univerzi: "Že leta 1912 je nastala ideja, da bi imeli Slovenci prvo univerzo v Trstu. To ni uspelo – nastala je leta 1919 v Ljubljani." Kot je še navedla: "Ta prostor je že prej iskal, kje bi bilo to stičišče znanja, uma in potencialov, ki daje zagon. Tukaj so bila vrata civilizacije – Koper ima strateško, zgodovinsko in geografsko pomemben prostor."

"Srečen trenutek" nastanka Univerze na Primorskem

Čokova je opisala tudi nastanek prvih znanstvenih institucij na Primorskem. "Nastajale so počasi. Leta 1994 smo si priborili prvi raziskovalni zavod, ki je bil sploh prvi raziskovalni zavod v Sloveniji zunaj Ljubljane. Ko smo postavili ta zavod, so okrog nastajale visoke strokovne šole – letos praznuje Turistika 30 let. Te šole so bile sicer še visoke strokovne šole – prva fakulteta je bila fakulteta za humanistiko leta 2000. Inkubator, ki je gnal to naprej, je bilo znanstveno-raziskovalno središče in visokošolsko središče."

Posebej je poudarila podporo okolja, zlasti tudi gospodarstva. "Župani, Luka, Banka Koper, Istrabenz, Inter Europa – iz teh je nastal svet zaupnikov. To so bili ljudje, ki so resnično stali ob naši strani. Mislim, da to je bil tako srečen trenutek, da bolj srečnega trenutka nismo mogli pričakovati."

Številne zamujene priložnosti

Čokova je opisala končni rezultat: ustanovitev UP leta 2003. "Največje priznanje, ki ga je nova država dala Primorski, je bilo, da je ustanovila univerzo v Kopru. Vendar si je zadnji trenutek Nova Gorica premislila, premislila si je tudi Pomorska fakulteta, takrat Visoka pomorska šola. Žal nismo mogli narediti tiste sinergije, da bi resnično nastala ena univerza za primorski prostor." 

Opozorila je na zaskrbljujoč trend: "Ko je nastajala univerza, je imel Koper svoja raziskovalna središča: ZRS je bil prvi, a tudi bolnišnica Valdoltra je imela svojo raziskovalno enoto, Tomos je imel svoj raziskovalni inštitut. Vse to, kar je že bilo, je nekako odmrlo, češ da se bo zdaj, ko imamo univerzo, vse to združilo in bomo lahko imeli nek steber. A  to se ni zgodilo – univerza ni združila resnično vsega, kar je potrebno, da odskoči Koper naprej. Kdaj bi v Sloveniji lahko premostili to individualistično mentaliteto, da mora vsak posebej nekaj dokazati, ne pa skupaj? Kdaj bi se naučili timskega pristopa? Kaj mora narediti odločevalec – ali je to župan, minister ali predsednik države –, da bi pokazal s svojim zgledom, da se da združevati?" se je vprašala Čokova.

Aleš Bržan

Kot je še dejala, "mi ne združujemo, to smo zamudili. Drugič – ali je bolje, da smo razdrobljeni od Pirana do Kopra, ali bi bilo bolje, da bi imeli kampus? Tudi to smo zamudili, ker evropska sredstva so bila. Mi bi lahko v zaledju Šalare naredili kampus, če bi pravočasno poskrbeli za evropska sredstva." 

Posebej je opozorila na izstop ZRS Koper iz UP. "To je bila velika strateška napaka. Znanstveno središče je bilo v brezizhodnem stanju, ki ga je moralo preseči. Zakaj je to nastalo? Spet iz tistega drobnjakarskega pogleda na to, da mora vsak graditi po svoje. In to je bila velika škoda."

Izpostavila je tudi število študentov. "V svoji knjigi sem zapisala, da bomo leta 2010 imeli 8000 študentov. Danes jih imamo 1000 manj. Ko smo se ustanovili, smo imeli 4630 študentov, danes jih je 5643, torej samo 1000 več kot pred 25 leti ob ustanovitvi UP.  Ni nujno, da mora vsak Koprčan študirati v Kopru; vendar pa gre raje v Ljubljano ali pa kam drugam ali pa v tujino." Spomnila se je začetnih časov: "Na začetku so veliko hodili v Koper študirat Prekmurci. Zakaj? Ker je Koper čisto posebno mesto, kjer se stikajo kulture, jeziki, pogled v svet, kjer se pravzaprav z roko dotikaš sveta. In vendar mislim, da je tudi to zamujeno – vse manj je študentov, ki se vpisujejo na UP iz širše Slovenije."

Čokova je strnila svoje razmišljanje: "Zamudili smo duh skupnosti, zamudili smo povezavo z gospodarstvom in tudi z družboslovnimi dejavnostmi od zunaj in izgubili smo tisti začetni elan in smo ostali v svojih kotičkih. Mislim, da bo treba to prej ali slej preseči."

Mateja Hrvatin Kozlovič

"Pogrešam predstavnika največjega podjetja v Kopru in predstavnika tretje največje univerze v Sloveniji"

Podžupanja Mestne občine Koper (MOK) Mateja Hrvatin Kozlovič se je vprašala, kdo se je zbral na posvetu. "V bistvu smo zbrani vsi tisti, ki nam je mar za Koper. Pred nami vidim številne intelektualce, številne strokovnjake, ambiciozne ljudi, ki desetletja in desetletja, če ne že svoje življenje, posvečajo temu, da razvijajo našo lokalno skupnost. V zadnjih letih ugotavljam tudi, kako zahtevno delo je to in s kolikimi ovirami se na tej poti vsi srečujemo, koliko truda je potrebno, da ta strokovna področja potiskate naprej," je navedla.

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper 

Poudarila je tudi skupni cilj: "Imamo še eno skupno točko – to, da si želimo, da je Koper spet na prvem mestu. Govorimo o temu, da je Koper spet prvi na področju športa, na področju znanosti, na področju inovacij, na področju kulture, na področju infrastrukture, gospodarstva. Pojavlja se samoumevno retorično vprašanje: kaj pa moramo storiti, da postane Koper spet številka ena? In mislim, da imamo vsi odgovor. Stopiti moramo skupaj. Preseči moramo same sebe."

dr. Klavdija Kutnar, rektorica UP

Obenem je opozorila na odsotnost dveh največjih akterjev v regiji. "Pogrešam predstavnika našega največjega podjetja v Kopru, pogrešam predstavnika tretje največje univerze v Sloveniji, ampak verjamem, da bo glas prišel tudi do njih." Po njenem prepričanju je "potrebno razmišljati, kaj lahko še naredimo. Mi vsi v bistvu delamo en meter od drugega. Ampak ali trkamo dovolj na vrata sosednje pisarne, ali znamo tudi odpirati vrata teh sosednjih pisarn? Jaz sem prepričana, da premalo in tukaj moramo vsi stopiti skupaj in začeti trkati, predvsem pa odpirati vrata." 

S tem se je strinjal tudi Pišot, ki je pojasnil, da je tako Luko Koper kot UP osebno povabil na posvet. "Pač ne utegnejo, so zasedeni, kar je tudi popolnoma legitimno in za razumeti. Se strinjam, potrebno je trkati na vrata. Še bomo trkali in še bomo vztrajali. To so stoletne inštitucije, ki bodo živele na valovih in bodo v vrhu v sodelovanju z ZRS-jem in z ostalimi," je še dodal.