Projekt 'Mobilna povezava med Žusterno in Markovcem v Kopru', ki vključuje tudi gradnjo dvigala na Markovec, je bil pred mesecom dni vroča točka političnega odločanja v občini, saj ga svetniki takrat niso podprli. Za današnjo sejo je župan Aleš Bržan ponovno predstavil nekoliko prilagojeno različico projekta, pri čemer je poudaril, da ne gre več za vprašanje videza dvigala, temveč njegove izvedbe.

Kot smo že poročali, je v zvezi s dvigalom na Markovec pred dnevi Bržan svetnike pozval k odgovornemu odločanju in da naj se iskreno vprašajo, ali si želimo to dvigalo ali ne: "Če si ga kot občinski svet ne želimo, naj to jasno povedo. Pomisleke razumem. Težje pa razumem, če nekdo reče, da to ni odgovorna odločitev – čeprav je bila že enkrat sprejeta. Če projekt ne bo potrjen, bomo zavrgli evropska sredstva. Dvigala ne bo. Morda ga bo nekdo drug nekega dne ponovno predlagal, a priložnost, ki jo imamo zdaj, bo zamujena – in verjetnost, da bo tak projekt še vsaj desetletje izvedljiv, je zelo majhna."

Projekt razdelil svetnike

Razprava na današnji seji občinskega sveta o projektu vzpostavitve vertikalne povezave na Markovec je razkrila različna stališča glede smiselnosti projekta, izvedbenih postopkov in njegove transparentnosti. Že na začetku seje je svetnike nagovoril arhitekt dvigala, ki je s predstavitvijo svojih referenc skušal pridobiti njihovo podporo. Župan Aleš Bržan je ob tem poudaril, da projekt podpira tudi Osnovna šola Antona Ukmarja, ki je v zvezi s tem poslala podporno sporočilo.

Župan je nadaljeval razpravo, začeto že na aprilski seji, in poudaril, da je bila za projekt izbrana najprimernejša lokacija. Ob tem je priznal, da dvigalo ne rešuje celotne mobilnosti Markovca, temveč gre za prvo fazo celovitejše rešitve mobilnosti v tem delu mesta.  Kot je bilo slišati v razpravi, projekt podpira Krajevna skupnost (KS) Za gradom, medtem ko Svet krajevne skupnosti (KS) Žusterna projektu ni naklonjen. 

Svetniki danes niso odločali o končni arhitekturni podobi, temveč projektni investicijski dokumentaciji, s katerimo bi lahko občina kandidirala za 6,5 milijonov evrov evropskih sredstev.

Koalicijski svetniki, ki projekt podpirajo, so izpostavili, da na Markovcu živi okoli 10.000 ljudi, katerim bi bila s to povezavo omogočena boljša dostopnost, kar so označili kot temeljno človekovo pravico. Po drugi strani pa so kritični svetniki vztrajali, da osnovna dilema ostaja nespremenjena – ne gre za vprašanje mobilnosti kot vrednote, ampak za vprašanje odgovorne porabe javnega denarja in transparentnosti postopkov.

Svetnik Patrik Peroša je ob tem opozoril, da župan pri nekaterih projektih poudarja varčevanje, kot na primer pri ustanavljanju javnega holdinga, medtem ko naj bi bil pri drugih manj dosleden. Izrazil je tudi dvom o smiselnosti investicije v gostinske lokale, ki naj bi bili vključeni v objekt vertikalne povezave.

Boris Popovič je v razpravi poudaril, da projekta nihče ne zavrača zaradi mobilnosti kot take, kritiziral pa je arhitekturno podobo stolpa, ki naj bi bila stilsko neprimerna. Ponovno je vprašal, ali obstajajo ozadja dogovorov z investitorjem Milanom Mandarićem, predvsem zaradi gradnje na njegovem zemljišču in v zvezi z možno spremembo občinskega prostorskega načrta, ki bi Mandariću omogočila gradnjo hotela na klifu.

Svetniki so podprli predlog Alana Medveša ter sprejeli sklep, po katerem mora župan v 30 dneh vzpostaviti "civilni nadzor" nad projektom oziroma omogočiti oblikovanje civilne skupine za nadzor nad izvajanjem projekta vertikalne mobilnosti. Na koncu so  z večino glasov (18) izglasovali podporo projektu.

Župan zavrača očitke o tajnih dogovorih z Mandarićem

Župan se je na seji odzval tudi na anonimno pismo in medijske zapise, ki namigujejo na domnevne tajne dogovore s poslovnežem Milanom Mandarićem. Vse očitke je zavrnil in poudaril, da občina nima nobenih skritih dogovorov, prav tako je zavrnil govorice o domnevnem izsiljevanju svetnikov za glasove.

Kot smo poročali naj bi v javnost prišlo anonimno pismo, ki je bilo poslano več državnim institucijam, med drugim tudi Policijski upravi (PU) Koper, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), Komisiji za preprečevanje korupcije in državnemu tožilstvu (KPK). V pismu se trdi, da je Mandarić preko svojega nekdanjega finančnega svetovalca Boštjana Averja Bržanovi kampanji v gotovini namenil 30.000 evrov, kar naj ne bi bilo nikoli javno razkrito v uradnem poročilu o financiranju. Pismo prav tako navaja, da je Bržan po izvolitvi sprejemal odločitve, ki so koristile Mandariću, med drugim naj bi razveljavil prostorske akte in občini priznal komunalni prispevek v višini več kot 3,6 milijona evrov za Mandarićev projekt Toncity.

Aver zanika, da bi bil avtor anonimnega pisma, priznava pa, da so priloženi dokumenti njegovi. Bržan vse očitke odločno zavrača. Poudarja, da je bila njegova kampanja financirana izključno z zakonitimi prispevki fizičnih oseb, celotno poročilo pa je bilo pregledano tudi s strani Računskega sodišča. Dodaja še, da so obtožbe politično motivirane in temeljijo na domnevah brez dejanske osnove.