"Opravljam funkcijo župana in ob tem običajno spremljam tudi veliko dezinformacij, ki krožijo naokoli. To je morda nekaj, kar je na tej funkciji do neke mere tudi sprejemljivo. Ko pa je teh dezinformacij, kot se dogaja v zadnjih dneh ali tednih, bistveno preveč, je prav, da stvari razjasnimo, razčistimo in povemo, kaj je res in kaj ni," je uvodoma dejal koprski župan Aleš Bržan.

Najprej je zanikal nekatere govorice glede dreves v starem mestnem jedru Kopra. "Govori se, da so ta drevesa stara 100 let. Ni, da bi bila starost bistvena, a prav je, da stvari pojasnimo. Tukaj je razglednica iz leta 1925, torej natanko 100 let stara ali morda leto manj ali več, na kateri teh dreves še ni. Kar pa ne pomeni, da nam ni mar za katerokoli drevo, prav nasprotno, mar nam je za vsako. A dejstvo ostaja, da so ta drevesa stara nekaj desetletij, morda 50, 70 let. Zato je pomembno, da krožijo točne informacije. Drevesa torej niso stoletna," je navedel Bržan. "Širi se tudi informacija, da pod Muzejskim trgom ni komunalne infrastrukture, kot so kanalizacija, elektrika, vodovod," je nadaljeval in prikazal posnetek iz portala Prostorskega informacijskega sistema Republike Slovenije. "Nekateri vodi potekajo neposredno pod drevesi, nekateri v neposredni bližini korenin. Dejstvo je, da ta drevesa rastejo nad komunalno infrastrukturo. Tudi to je prav, da pojasnimo," je dodal.

"Drevesa so bila presajena. Upam, da uspešno. Vem pa, da se spet pojavljajo trditve, da to ni bil primeren čas za presajanje. Drži: projekt smo že želeli zagnati jeseni, a v prvem razpisu nismo bili uspešni, saj so bile vse ponudbe previsoke. Zato smo morali postopek ponoviti, in projekt se je žal zavlekel v ta čas, ki res ni idealen za presaditev," je navedel ter dodal, da je bila občina doslej uspešna pri presadili več deset dreves. 

Arhitekt, ki je načrtoval prenovo Muzejskega trga, je izpostavil, da razume, da se ob prenovi Muzejskega trga pojavljajo vprašanja, pomisleki in skrbi. Po njegovih besedah so že v zgodnji fazi razmišljali o postavitvi pergol, ki bi lokalom omogočale nadaljnje delovanje ter izboljšale pogoje tako v vročih poletnih mesecih kot ob slabem vremenu. Poudaril je, da je infrastruktura pod trgom močno dotrajana in zahteva temeljito prenovo. 

Za odločitev glede ravnanja z obstoječimi drevesi so pridobili neodvisno strokovno mnenje ter se odločili, da poskusijo presaditi vseh osem dreves. Poleg tega so predvideli zasaditev novih osmih dreves. Predvidena je tudi ozelenitev na različnih višinah. Kot je še poudaril, je projekt prenove trga rezultat dolgotrajnega premisleka, številnih študij in usklajevanj.

"Ne bi rad še enkrat doživel dogodkov, kot sem jih doživel pri Marjetici"

Župan Bržan je na kratko pojasnil tudi problemtiko holdinškega projekta. "Gre za razmeroma aktualno temo, ki se je nadaljevala na precej neprijeten način, poleg tega pa kroži tudi precej dezinformacij. Ne bi rad še enkrat doživel dogodkov, kot sem jih doživel pri Marjetici," je dejal. Poudaril je, da so se z začetkom leta cene komunalnih storitev predvsem za odvoz odpadkov občutno zvišale.

"Ne moremo bistveno vplivati na cene zunanjih izvajalcev, ne moremo preprosto nižati plač zaposlenim, in seveda si ne želimo, da bi cene šle v nebo. Zato iščemo načine, kako optimizirati poslovanje naših javnih podjetij, da bodo stroški čim bolj vzdržni. Mislim, da je naša odgovornost tudi ta, da se podražitve v takšnem obsegu ne bi več dogajale," je zagotovil Bržan, ki ne dvomi, da se bodo v naslednjih letih vse mestne občine odločile za ta korak, ki prinaša boljše upravljanje delovnih procesov in stroškov.  "Radi bi, da se ljudje čim bolj informirajo, kaj javni holding sploh je. "Gre za precej enostavno zadevo, ki ni nič posebej zapletena," še meni Bržan.

V četrtek župan z dvigalom ponovno pred občinske svetnike  

Kot tretjo aktualno temo je izpostavil dvigalo na Markovec. Gre za projekt, ki na prejšnji seji občinskega sveta ni bil potrjen, na četrtkovi seji pa ga bo Bržan ponovno predstavil v delno spremenjeni obliki. "Zanimivo je, da ima deset ljudi enajst različnih mnenj – ali bi moralo biti dvigalo višje, nižje, širše, ožje, trikotno, kvadratno, zaobljeno ... Do popolne uskladitve, ki bi bila vsem všeč, najbrž nikoli ne bomo prišli. Vendar pa se na občinskem svetu ne odločamo o tem, kakšna bo oblika dvigala, temveč o tem, ali se bo dvigalo sploh zgradilo in ali bomo izkoristili skoraj šest in pol milijona evrov evropskih sredstev, ki so danes na voljo – ali pa jih bomo zavrgli," je dejal.

Kot je še navedel, je oblika dvigala že dorečena, vprašanje višine pa ostajo odprto in se lahko ureja še naknadno, tudi po seji. Kar zadeva lokacijo, je dejal, da je bil opravljen elaborat preverjanja alternativnih lokacij in ugotovljeno je bilo, da je trenutna lokacija najprimernejša.

"Zdaj pa apeliram, da se svetniki iskreno vprašajo, ali si želimo to dvigalo ali ne. Če si ga kot občinski svet ne želimo, naj to jasno povedo. Pomisleke razumem. Težje pa razumem, če nekdo reče, da to ni odgovorna odločitev – čeprav je bila že enkrat sprejeta. Če projekt ne bo potrjen, bomo zavrgli evropska sredstva v višini 6,5 milijona evrov. Dvigala ne bo. Morda ga bo nekdo drug nekega dne ponovno predlagal, a priložnost, ki jo imamo zdaj, bo zamujena - in verjetnost, da bo tak projekt še vsaj desetletje izvedljiv, je zelo majhna," je prepričan Bržan.

"Zaskrbljeni občan" Bržana kazensko ovadil; Bržan obtožbe zanika  

Bržan se je odzval tudi na anonimno kazensko ovadbo, poslano več državnim organom, vključno s policijo, tožilstvom in Komisijo za preprečevanje korupcije, ki župana bremeni suma, da je v zameno za domnevno prikrito financiranje svoje volilne kampanje leta 2018 omogočil premoženjske koristi podjetniku Milanu Mandariću, tako v primeru projekta "Toncity" kot tudi v povezavi s projektom dvigala na Markovec. Tako naj bi Mandarić v obdobju od septembra do 15. novembra 2018 finančno podprl kampanjo Liste Aleša Bržana (LAB), domnevno pa teh sredstev ni bilo v poročilu, kar bi pomenilo kršitev Zakona o financiranju volilne kampanje. Po zmagi naj bi se Mandarićev pooblaščenec sestal z Bržanom, kjer naj bi se dogovorili za odpravo občinskega prostorskega načrta (OPPN) ter Mandariću omogočili gradnjo na območje t.i. "Toncity.

"Pred sedmimi leti, ko sem kandidiral na volitvah in tudi zmagal, je bila kampanja v celoti financirana s strani prispevkov posameznikov," je dejal Bržan in zagotovil: "Vsak evro, ki je prišel na račun, je bil evidentiran. Vsak evro, ki je šel z računa, prav tako. Na koncu je bilo pripravljeno poročilo, ki ga je preučilo Računsko sodišče, in kar se mene tiče, je ta zgodba zaključena."

"Kar se tiče odnosa z gospodom Mandarićem ali njegovim podjetjem: že na začetku volilne kampanje smo si z ljudmi, ki so mi v ožjem krogu pomagali, razjasnili, da jaz ne želim biti dolžan nikomur nič. In na koncu kampanje smo si ponovno razčistili - nismo dolžni nikomur nič. In še danes je tako. Obljube, ki sem jih dajal glede tega, kaj bomo naredili, nisem dal gospodu Mandariću, temveč svojim volivcem. Kar se njega tiče - že pred volitvami sem javno povedal, da bomo območje tako imenovanega naselja aktivirali, ker potrebujemo stanovanjsko gradnjo. In to se je tudi zgodilo. Poleg tega se je odvil še referendum, ki je potrdil našo namero." je pojasnil.

"Pred volitvami sem poudaril, da je treba končati z nagajanjem bivšega župana tistim, ki so kupili gradbeno parcelo z namenom, da bi nekaj zgradili. Konkretno: v primeru klifa je nekdo kupil zazidljivo parcelo z namenom gradnje in to je treba urediti s prostorskimi akti. Dogovorili smo se, da bomo pripravili izhodišča in sprožili postopek za pripravo podrobnega občinskega prostorskega načrta. To bomo tudi storili. Zaenkrat se izhodišča še usklajujejo. Kakšen bo končni dokument, če bo postopek zaključen, pa je stvar, o kateri na koncu odloča občinski svet," je dodal.

"Nič od tega, kar piše tam notri, ne drži. Ne morem drugega, kot da vse zanikam. Gospoda Mandarića sem spoznal približno leto dni pred volitvami in to je bil edini trenutek, ko sem ga srečal izven občine Koper. Po mojem nastopu funkcije so bili vsi sestanki izključno uradni in vezani na konkretne projektne problematike  v prostorih občine Koper," je zatrdil.

O "zaskrbljenem občanu" pa Bržan meni, da je bil "zelo nespreten in je pustil sled na dokumentih, ki jih je poslal … To je bilo poslano s pošte PCS Aver." "Ta zaskrbljeni občan je iz Občine Ankaran in se zelo rad druži z mojim predhodnikom," je dejal, s čimer je namignil na bivšega koprskega župana Borisa Popoviča. Kot je še dejal, ne dvomi, "da je uporabnik poštne domene pag.si tisti, ki uporablja naslov boštjan@aver.si. Dejstvo, da se zadnje čase precej intenzivno druži z mojim predhodnikom, ni nikakršna skrivnost," je še dodal.

Kot je še dejal: "Rad bi poslal jasno sporočilo tako njemu kot mojemu predhodniku: zlonamernih oseb, ki bi vodile občino, si ne želim," ter nadaljeval: "Ker me to pogosto sprašujete zadnje mesece: ali bom kandidiral? Odgovor je: dokler bom živ, se bom boril za to, da zlonamerna oseba ne prevzame občine. Če je to način, da me napadajo, naj me napadajo. A me ne bodo premagali do te mere, da bi se nehal boriti. Tega ne bo. Tako, to je tisto, kar bi rad, da slišijo. Vsaj dva človeka," je precej čustveno dejal Bržan.

Kot je še poudaril, je v sedmih letih, kar je župan, prejel eno kazensko ovadbo. "To ovadbo je podal gospod Popovič. In tudi ta je bila ovržena, še preden se je karkoli resnega začelo. Če ima kdorkoli kakršnokoli informacijo, da delam karkoli narobe – naj to nemudoma pošlje kriminalistom, ne medijem. Prepričan sem, da bo vse zelo hitro padlo. Ne trdim, da delam vse popolno – a trudim se delati zakonito in čim bolj prav," je sklenil Bržan.