Ker operacija proti Iranu postaja prednostna naloga Pentagona in Bele hiše, evropski uradniki opozarjajo, da bi dolgotrajen konflikt na Bližnjem vzhodu lahko neposredno vplival na dobavo orožja Kijevu. Po poročanju Politica obstaja realna možnost, da bi se ameriške vojaške zaloge, namenjene Ukrajini, preusmerile drugam.

"Za nas je to življenjsko vprašanje," je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Prepričan je, da bi dolgotrajna vojna na Bližnjem vzhodu gotovo vplivala na oskrbo z orožjem.

Nova fronta, manj orožja

Trump je napovedal, da bi operacija proti Iranu lahko trajala več tednov, a hkrati priznal, da se lahko zavleče. Analitiki opozarjajo, da bi širitev konflikta dodatno obremenila ameriške zmogljivosti.

Ed Arnold iz londonskega Kraljevega združenega inštituta za obrambo poudarja, da ima odpiranje nove fronte vedno domino učinek. Če se pozornost in viri preusmerijo v eno regijo, jih je drugje neizogibno manj. V Washingtonu so bili že pred začetkom napadov zaskrbljeni zaradi izčrpavanja zalog streliva, od prestreznikov do raket dolgega dosega.

Visoki evropski uradnik opozarja, da bo morala Amerika najprej obnoviti lastne rezerve. To pa pomeni manj razpoložljive opreme za Evropo in Ukrajino.

Patriot kot ključ preživetja

Za Kijev so ključni predvsem prestrezniki PAC 3 za sisteme Patriot, ki omogočajo sestreljevanje ruskih balističnih raket. Brez njih bi bila ukrajinska mesta še bolj izpostavljena vsakodnevnim napadom. Tudi evropske države pa nimajo večjih zalog in šele gradijo lastne zmogljivosti zračne obrambe.

Zelenski je poudaril, da je prezgodaj za dokončne ocene, a napovedal okrepitev domače vojaške proizvodnje. Nekdanja namestnica obrambnega ministra Katerina Černohorenko opozarja, da bi lahko razmere na Bližnjem vzhodu povzročile krizo dobav komponent za ukrajinsko obrambno industrijo, zlasti za brezpilotne sisteme in elektronsko bojevanje.

Mirovni proces v ozadju

Mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo se nadaljujejo, a v senci novega konflikta. Načrtovani pogovori so zaradi zaostrenih razmer pod vprašajem, čeprav niso odpovedani. Bela hiša zagotavlja, da ima ameriška vojska dovolj zmogljivosti za doseganje vseh strateških ciljev.

Diplomati v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah pa priznavajo, da ameriška pozornost do Ukrajine že nekaj časa slabi. Rusija medtem stopnjuje napade na ukrajinsko infrastrukturo, samo februarja je bilo po podatkih Inštituta za preučevanje vojne izstreljenih več sto raket.

Nekateri ukrajinski politiki v razvoju dogodkov vidijo tudi priložnost. Menijo, da bi lahko ameriški pritisk na Iran oslabil enega ključnih ruskih zaveznikov. Toda opozarjajo, da bo odločilno, ali bo operacija kratka in učinkovita. Če se bo zavlekla, bi lahko Ukrajina ostala brez dela podpore, ki jo nujno potrebuje.