Matjaž Mastnak je vrtnicam posvetil tri avtorske knjige. Foto: Facebook Arboretum Volčji Potok

"Hibridne čajevke oziroma skrižane čajevke so skupina zelo priljubljenih vrtnic. Nastale so s križanjem zgodovinskih kitajskih vrtnic iz skupine čajevk s sodobnimi vrtnicami in se razmahnile v začetku 20. stoletja. Skrižane čajevke imajo zelo pravilen cvet, ki je po obliki enak vrtnicam iz cvetličarne. Vrtnica Portorož ni skrižana čajevka, marveč mnogocvetnica oziroma floribunda," pojasnjuje strokovnjak in poznavalec vrtnic Matjaž Mastnak, ki jim je posvetil kar tri avtorske knjige.

"Medtem ko imajo skrižane čajevke na enem steblu po en cvet do nekaj cvetov, imajo mnogocvetnice večjo skupino cvetov. Vrtnica je v našem podnebju zelo raščava in ker ob prvem floru cveti na 120 cm ali višje, jo lahko uvrstimo tudi med rožne grme. Portorož torej ni skrižana čajevka, ampak mnogocvetnica ali rožni grm," dodaja.

Vrtnica Portorož pred strunjansko šolo. Foto: Okolje Piran

Odkupili so jo za pospševanje portoroškega turizma

Vrtnica Portorož je znana po tem, da skozi čas spreminja barvo – od živo oranžne do bledo rumene. Odkupljena je bila za potrebe pospeševanja portoroškega turizma. Požlahtnili so jo v nemškem podjetju Kordes.

"Postopek ustvarjanja novih vrtnic s križanjem, selekcijo in preizkušanjem imenujemo žlahtnjenje. Križa in seje lahko vsak. Za novo vrtnico, ki bo lepša in boljša od ostalih in bo šla dobro v promet, pa je potrebno zelo veliko ekspertnega znanja, izkušenj in sreče," odgovarja na vprašanje, kaj pomeni žlahtnenje vrtnic, slovenski strokovnjak.

Specialisti velikih vrtničarskih firm na leto ustvarijo po 300.000 sejancev, ki po petih ali desetih letih odbiranja in preverjanja dajo deset novih sort vrtnic, "če želimo dobro novo sorto odkupiti in ji dati ime, je potrebno plačati nekaj deset tisoč evrov. Vrtnica Portorož je bila pridobljena drugače: s prijateljstvom, šarmom in prepričljivostjo Koprčanke Brede Čopi, ki je kot predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije pregovorila lastnike nemškega vrtničarskega podjetja Kordes, da so novost brez finančne protiusluge poimenovali Portorož".

Uslužbenci Okolja Piran portoroške vrtnice obrezujejo v januarju.

Dve posebnosti portoroške gartrože

Vrtnico, ki naj bi postala Portorož, so iskali med oranžno rumenimi vrtnicami, saj ta barva ponazarja sonce in sentiment sončnih zahodov v obmorskem letoviškem kraju. "Res pa je, da je cvet vrtnice Portorož oranžen le, ko se ravno odpre in ob oblačnem vremenu. Močnejše kot je sonce, hitreje pobledi," pravi Mastnak. Pa še eno posebnost ima vrtnica Portorož, "v Kordesovih katalogih je to še vedno edina sorta vrtnice, ki je zapisana s slovensko strešico oziroma z ž-jem v imenu".

Vse vrtnice, ki so v prodaji, imajo ime, "sortno ime je identifikacija vrtnice". "Pri vrtnicah je posebnost ta, da je ista sorta v različnih kulturnih okoljih poimenovana z različnimi trgovskimi imeni. Stereotipnemu Francozu in Britancu ne moreš prodati vrtnice z nemškim imenom. Nemci so amerikanizirani že do te meje, da lastne nove sorte krščujejo s angleškimi imeni. Francoz bo raje kupil vrtnico z imenom francoskega literata, kot pa sorto z zanje tujim imenom," razlaga Mastnak. Na vprašanje, ali so v prodaji tudi vrtnice s slovenskimi imeni, pritrjuje: "So, a jih ni veliko. Imamo tudi vrtnico Prešeren, Trubar, Makalonca in Ljubljana. Prve tri so bile požlahtnjene v Sloveniji, četrta je nemškega porekla."

Bogato dišeče dedinje ob starih domačijah - rožni grmi

Za vrtnice Mastnak pravi, da so kulturna dobrina in so od nekdaj prehajale iz kulture v kulturo. Katere vrtnice so v 15. in 17. stoletju gojili v Sloveniji, vemo iz slik, "takšne, ki so bile domače v Srednji Evropi", in od katerih jih je vsaj nekaj iz starega veka, iz grške in rimske antike.

"Evropa v resnici do 19. stoletja ni imela dovolj lastnega vrtnarskega znanja, da bi bila zmožna sama ustvariti kaj novega in vrednega med vrtnicami. Stare vrtnice izvirajo z Jutrovega, iz Perzije in s Kitajske, kjer so se ljudje ukvarjali tudi z vrtno kulturo, ne le z vojnami. Šele z Napoleonom je veselje do žlahtnjenje vrtnic zajelo Francijo in z nekaj zamika drugo veliko vrtničarsko silo - Nemčijo. Po slovenskih vrtovih ob starih domačijah še vedno najdemo rožne grma z razkošno vrstnatimi in bogato dišečimi cvetovi, ki cvetijo samo enkrat ne leto. Kot sorte so se ohranili vsaj iz 19. stoletja."

Vrtnice v parku Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Foto: Facebook Društvo ljubiteljev vrtnice Slovenije

Nova Gorica je vrtnico postavila v mestni grb - kaj simbolizira?

Tudi mestni grb Nove Gorice, ki velja za mesto vrtnic, je nastal šele leta 1968. S tem, ko so vrtnico postavili v grb, so želeli simbolizirati mladost, lepoto in svežino najmlajšega slovenskega mesta. Rdeča vrtnica sporoča spoštovanje in pogum. Grb je izdelal Roni Nemec, ki je sledil ideji tradicije sosednje Rožne doline, kjer je stal dvorec plemiške družine Boronio. Cesar Leopold I. ji je leta 1740 podelil naziv von Rosenthal, kar je dalo ime tudi kraju Rožna Dolina, samo ime pa je označevalo dolino vrtnic. Pred 2. svetovno vojno naj bi v kraju imela posest vrtnarska družina Voigtlander, ki je kasneje svojo dejavnost preselila v italijanski kraj Moš (Mossa).

Tradiciji vrtnice je sledil tudi direktor komunale Nova Gorica Žarko Bole, ki je skupaj s Miho Ogorevcem, nekdanjim direktorjem Alboretuma Volčji Potok, v 60. letih 20. stoletja hortikulturno urejal mesto z različnimi drevesi, grmovnicami in gredicami z vrtnicami. Uvožene so bile iz Nemčije. Soustvarjal je tudi nekakšne goriške vrtnice. V mestu naj bi v 60. letih letno posadili 1000 vrtnic. Leta 2002 pa je Turistično društvo Nova Gorica ob 50. letnici posadilo 50 vrtnic ter v naslednjih letih poskrbelo za zasaditev krožišč. Leta 2016 je imelo mesto v svoj zbirki 12.000 vrtnic, ki v mestu pokrivajo 1900 m2 površine.

V Novi Gorici ima sedež tudi Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, ki je leta 2003 v sodelovanju z mestno občino začelo urejati del zelenjavnega vrta, ki ga je dal samostan na razpolago za ureditev rožne zbirke. Na preurejenem vrtu je bila posajena zbirka starih vrtnic, burbonk. Ime nosijo po otoku Île de Bourbon, danes Réunion, ki je bil v času njihovega nastanka v lasti francoske kraljevske dinastije Burbonov. Na tem otoku je leta 1817 prišlo do slučajnega križanja kitajske vrtnice Old Blush in evropske damaščanke Quatre saison. Foto: MONG/Ana Rojc

"Nova Gorice ima res bistveno več vrtnic na javnih površinah kot druga slovenska mesta. S tega vidika ji lahko priznamo, da je kot mesto kulturnejša od njih. Goriške vrtnice so pretežno nemškega porekla, in sicer so to kakovostne sodobne sorte. Ali je sorta zdrava ali ne, je v največji meri odvisno od njene genetike. Ene vrtnice so samo lepe, druge pa lepe in zdrave hkrati. Kdor ima odprte oči in kaj soli v glavi, so bo odločil za slednje. Da se jih dobiti, a jih je potrebno poiskati. Prodajalci vedo, da ljudje kupujejo samo še z očmi, ker so na pamet in razsodnost že pozabili, zato jim je vseeno, kakšno blago prodajajo, samo da vzame dih, pa je dobro. V trgovini je vsaka vrtnica lepa - razlike se bodo pokazala čez nekaj tednov. Zato priznanje Goričanom, ki so vrtnice naročali s pametjo," pravi Mastnak, ki je od leta 2024 direktor Arboretum Volčji Potok.

Ogledovanje nasada vrtnic v organizaciji Goriškega društva ljubiteljev vrtnic pred novogoriško lekarno.

Katere vrtnice saditi ob morju, katere na Vipavskem in katere v Posočju?

Vrtnice včasih niso prezimile, za današnje sorte pa velja, da so vse bolj odpornejše. Zato smo vprašali, katere vrtnice je smotrno posaditi ob morju, katere na Vipavskem, katere na Krasu in katere v Posočju. Zime niso več tako hude kot nekoč in vrtnic ni več potrebno ščititi pred zmrzaljo. "Kar uspeva na celini, uspeva tudi v blažjem podnebju bližje morja. Dajati konkretne nasvete je nehvaležno, ker je treba prej videti vrt. Splošen odgovor je: vrtnice sodijo na čim bolj sončno lego in kupijo naj si jih ljudje, ki jih ni groza uporabljati motike. Najboljša sorta vrtnice, posajena v senco in v neokopano gredico, ali še huje, zaraščena s travo, ne bo dala nič od sebe," pravi Mastnak in dodaja:

"Vsake oči imajo svojega malarja, zato je moj nasvet tak: ne junija, pojdite septembra v rozarij, kjer so sorte označene z imenskim tablicami. Sprehodite se po rozariju in poglejte, kateri grmi so zdravega listja. Potem med najbolj zdravimi izberite tisto in tiste, ki so vam najbolj všeč. Zapišite sortna imena in naročite vrtnice po sortnih imenih."

Tržaška bela vrtnica

Če smo omenili Novo Gorico kot mesto vrtnic in vrtnico Portorož, potem je prav, da omenimo tudi tržaško belo vrtnico oz. Rosa di Trieste. Tržaški operni tenorist nemškega rodu Julius Prott z umetniškim imenom Giulio Perotti je leta 1879 odprl vrtnarsko podjetje, ki je bilo znano po gojenju vrtnic. New York in Južna Amerika ga nista tako očarala kot Trst, kjer je kupil vilo in postal eden najpomembnejših gojiteljev vrtnic v Avstro-Ogrski. Po naključni mutaciji vrtnice Bougère je vzgojil novo belo sorto, "ki je bila v mestu zelo popularna do padca habsburške oblasti".

"Snežno bela, z lepo oblikovanim cvetom in z rdečimi prašniki je dejansko lepa. Gospod Vladimir Vremec, vrtnarski strokovnjak iz Opčin, je v svojih raziskavah v dveh slovenskih vaseh našel vrtnico, ki ustreza opisu tržake bele vrtnice. Skratka: prav mogoče je, da je te najbolj tržaška vrtnica preživela do današnjih dni," zaključuje Mastnak.