Luka Koper je zaradi svoje lokacije v neposredni bližini mestnega jedra Kopra tesno prepletena z življenjem prebivalcev. Kot so zapisali, gradi pristanišče svojo razvojno strategijo  na okoljevarstvenem upravljanju, "kjer z najsodobnejšimi tehnologijami zmanjšuje emisije, uvaja zelene rešitve in redno spremlja vplive na prostor". Kot še navajajo, posebno pozornost namenjajo hrupu, skrbijo tudi za kakovost zraka ter zmanjšujejo svetlobno onesnaževanje. 

"Vsak naš korak je zato narejen z mislijo na vse, kar nas obkroža – naše sosede in naravno okolje," zagotavljajo ter dodajajo: "S svojim obstojem želimo izboljševati kakovost življenja najbližjih prebivalcev v mestu Koper".

A Koprčanka, ki živi v zgodovinskem središču Kopra v neposredni bližini Luke Koper, rezultatov teh prizadevanj za "izboljšanje kakovosti življenja" v praksi ne občuti. V svojem pričevanju je v javno objavljenem dolgem zapisu na Facebooku slikovito opisala življenje s pristaniščem.

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper

"Hrup je na trenutke neznosen"

"Sem prebivalka centra Kopra, natančneje  - ste moji bližnji sosedje. Kosila brez vas ne morem več pojesti, saj ste s podaljševanjem pomola pred leti dobesedno zlezli v našo dnevno sobo. In res ni lep pogled," navaja. Hrup, ki prihaja iz Luke Koper, je po njenih besedah neznosen, zaradi česar morajo prebivalci imeti zaprta okna.

"Hrup je na trenutke res neznosen, sploh zvečer, ko se vse umiri. Enostavno moramo biti neprodušno zaprti z okni, da ujamemo vsaj nekaj ur spanja. In če si zjutraj, dopoldan mogoče doma in želiš odpreti okna, se začne zabijanje pilotov za vaše nove projekte. Ni prijetno res, kot da ti nekdo "skače" s kladivom po glavi... bumm.. bum...bumm.. .," opisuje razmere, v katerih živi zaradi bližine koprskega pristanišča.

Moteča je tudi stalna svetloba. "In ko se v stanovanju zvečer zaprejo luči in ko grem na wc, nikoli ne potrebujem prižgati luči, saj so vaši reflektorji dobesedno upirjeni direktno v našo dnevno sobo".

Mirko Bandelj, predsednik Nadzornega sveta Luke Koper 

Glas vseh tistih "z zaprtimi okni in senčniki na steklih podnevi in ponoči"

Ni edina, ki doživlja posledice življenja z Luko Koper na tak način. Ob tem izpostavlja tudi ankaransko Bonifiko, ki jo uničujejo s slano vodo - o čemer smo že poročali. "Mene in mnogo drugih, ki smo samooskrbni, spravljate z vašim delovanjem na rob. Marsikdo tudi prodaja zelenjavo, tudi za vas, ko si vi na upravi Luke Koper zaželite sveže lokalne solate ali pomidorov za kosilo," naslavlja vodstvo Luke Koper. 

"Vem, da ne grem samo za moje doživljanje, kakšno je življenje z vami kot Luko. Sem glas vseh tistih, ki jih skrbi pridelava že posejane in posajene zimske zelejave, ker slana voda pronica in uničuje vso zdravo zemljo, ki so jo pred približno stotimi leti z zdravo pametjo pripravili, da bi bila rodna -  in sedaj v sodobnem času se to uničuje. Za pomlad smo vsi v strahu, kako in kaj, če sploh še bomo kaj posadili."

Govori tudi v imenu tistih, ki se vsakodnevno soočajo z vse prej kot prijetnim življenjskim okoljem v svojih lastnih domovih. "Sem glas tudi tistih, ki jejo kosilo z zaprtimi okni, senčniki na steklih oken podnevi in ponoči, da vas ne gledajo in ne slišijo. Pa čeprav imamo najlepši pogled na morje. No in na vas. Sem glas tudi ptic in vseh živali, ki so zmedene v neprestani razsvetljavi ponoči, in v hrupu, ki dolgoročno spreminja naše in njihove zdravstvene obremenitve na vsa živa bitja. Hrup, ki je neprestano prisoten, je škodljiv za vsa živa bitja. Svetloba ponoči tudi. In slana voda uničuje biotsko sestavo rodne zemlje na ankaranski Bonifiki," opozarja.

Živi tik ob morju, a dobila astmo?!

Skrbijo jo zdravstvene posledice takšnega degradiranega bivalnega okolja - zlasti onesnaženega zraka; nekatere posledice tudi sama občuti. V nasprotju s pričakovanji pozitivnih učinkov, ki jih ima na zdravje dihal morski zrak, so ji lani diagnosticirali astmo. 

"Vsakdo, ki je vsaj malo radoveden, lahko ugotovi, da imamo na Obali oziroma v Istri najbolj onesnažen zrak v Sloveniji. In posledično izredno veliko težav z dihali, kar je v nasprotju s tem, da živimo tik ob morju. Sama imam diagnosticirano astmo od lani. In vsakdo me vpraša: "Kako to, saj živiš tik ob morju?" Res je, živim tik ob morju in tudi tik ob Luki Koper. Kjer je v zraku veliko raztresenega tovora ob prekladanju," ugotavlja.

"Luka Koper - vsako leto ste bolj gospodarsko uspešni. A na račun vseh nas "navadnih" ljudi, ki se žal umikamo  - samodejno ali pod prisilo - iz svojega življenjskega okolja," zaključuje svoje razmišljanje.

"Visoka kakovost bivanja za najbližje sosede"? 

Sodeč po navedbah, ki jih je javno objavila Luka Koper, pa se zdi, da Koprčanka, ki je tako slikovito opisala svoje bivalne pogoje, ne živi zraven Luke Koper, ampak nekega drugega pristanišča. Kot namreč zagotavljajo v Luki Koper, omogočajo "najbližjim sosedom" kljub neposredni bližini pristanišča "višjo kakovost bivanja". 

Raven hrupa je po zagotovilih skladna "z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja". Prav tako so tudi prah in emisije toplogrednih plinov skladne z okoljevarstvenim dovoljenjem. Kot še navajajo na svoji spletni strani, je tudi svetlobno onesnaževanje skladno s predpisi - osvetlitev v pristanišču so že pred leti uskladili z veljavno "Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja", raven svetlobnega onesnaževanja pa je zmanjšana do te mere, da "lahko iz pristanišča opazujemo zvezde".