Zalar je bil v sporočilu za javnost kritičen, da gre za žalitev slovenske narodne skupnosti, Cerkve, prednikov in lokalnih tradicij.

Opozoril je, da gre pri zapečatenju za nespoštovanje 2. in 5. člena konkordata, ki sta ga sklenila Vatikan in Italija. Glede na omenjena člena predstavniki javnega reda ne smejo samovoljno vstopati v cerkvene stavbe za izvrševanje svojih funkcij, Cerkev pa ima absolutno avtonomijo za izvrševanje cerkvenih dejavnosti, v kar sodi tudi zvonjenje. "Zvonjenje spada v okvir verske svobode," je bil jasen Zalar.

Zagotovil je, da so se po vrnitvi zvonov, ki so znova začeli doneti med velikonočnimi prazniki, držali nadškofijskega dekreta tržaškega škofa glede zvonjenja. Zato po njegovem mnenju ni bilo razloga za ponovno zapečatenje zvonov.

Zalar je še opozoril, da ni znano, kdo je tokrat dal prijavo. To skušajo sedaj ugotoviti pristojni cerkveni uradi v Rimu, je pojasnil.

V Dolini so zvonove prvič zasegli januarja zaradi pritožbe šestih vaščanov ter peticije proti dolinskim zvonovom, češ da motijo počitek in delo. Veliko vaščanov, ki so peticijo podpisali, je pozneje sicer obžalovalo svoj podpis in se je v župnijskem uradu zanimalo, kako ga preklicati.

Konec januarja je tržaški tožilec Federico Frezza po približno dveh tednih preklical zaseg zvonov, a je sodišče odredilo, da se bo cerkev morala držati določenih omejitev glede zvonjenja. Prvič po premoru so dolinski zvonovi zadoneli za velikonočno vigilijo in od takrat redno doneli v skladu z novimi pravili do petka.