Vstopne točke na centrih za socialno delo (CSD) so začele 1. junija sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo na domu, 1. decembra pa se je začela izvajati še dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. V nekaterih občinah niso vzpostavljeni še niti pogoji za dolgotrajno oskrbo na domu, katere začetek je zakon predvidel že s 1. julijem. Od 212 slovenskih občin je takih deset. Gre za občine, ki niso še zagotovile izvajalca, po podatkih iz registra izvajalcev dolgotrajne oskrbe sta med njimi tudi Občina Piran in Občina Divača.
10 OBČIN ZAMUJA Z DOLGOTRAJNO OSKRBO: Prošnje se kopičijo, v Kopru se čaka pol leta
Slovenija

Zakon določa, da morajo izvajalca dolgotrajne oskrbe na domu zagotoviti občine. V Občini Izola je bil izbran Zdravstveni dom (ZD) Izola. V koprski in ankaranski občini je bil izbran javni zavod Obalni dom upokojencev Koper. Vipavski zasebni Zavod za socialno oskrbo Pristan je bil izbran v občinah Hrpelje-Kozina, Postojna, Vipava, Komen in Ajdovščina. Slednja ima dva izvajalca, poleg zasebnika bo dolgotrajno oskrbo na domu izvajal tudi domači javni zavod Dom starejših občanov Ajdovščina.
V sežanski občini so izbrali javni zavod Dom upokojencev Sežana. Tudi novogoriška občina se je odločila za domači javni zavod Dom upokojencev Nova Gorica, ki bo izvajal dolgotrajno oskrbo na domu še v občinah Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Kanal in Goriška Brda. Posoške občine Tolmin, Kobarid in Bovec še nimajo izbranega izvajalca, kot je razvidno iz registra izvajalcev dolgotrajne oskrbe, prav tako divaška in piranska občina. Na slednji smo naslovili vprašanji, kje je prišlo do težav in do kdaj računajo, da jim bo uspelo izbrati izvajalca.

Divaška županja: "Samo še pogodbo podpišemo"
"Izvajalec je izbran, samo še pogodbo podpišemo," nam je zagotovila divaška županja Alenka Štrucl Dovgan. Koga so izbrali, Dovganova ni navedla. Tudi na piranski občini so potrdili, da so izvajalca izbrali, to je Zdravstveni dom (ZD) Piran, ni pa še vpisan v register izvajalcev, ker morajo na seji občinskega sveta opraviti še spremembo statuta.
Vstopne točne na centrih za socialno delo (CSD) so začele sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo na domu 1. junija. Na CSD južna Primorska Koper smo vprašali, koliko vlog za dolgotrajno oskrbo na domu so prejeli do danes in koliko so izdali ugodilnih odločb. Vprašali smo, s kakšnimi težavami se morebiti prosilci srečujejo, kako dolgo morajo čakati na odločbo in na kaj naj bodo pozorni v postopku uveljavljanja te pravice. In še, ali je potrditev osebnega načrta na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pogoj za pričetek izvajanja oskrbe na domu.
"To niso vloge za dolgotrajno oskrbo na domu, temveč vloge za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na splošno. Po izdaji odločbe se oseba odloči za koriščenje posamezne pravice pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe," pravi direktorica koprskega CSD za južno Primorsko Tjaša Rodman, kjer so prejeli 179 vlog za e-oskrbo in 555 vlog za dolgotrajno oskrbo.
Kakšna je razlika med e-oskrbo in dolgotrajno oskrbo?
Zavarovanci za dolgotrajno oskrbo imajo pravico do storitev pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstveni negi. Obseg teh storitev je odvisen od kategorije dolgotrajne oskrbe, v katero je zavarovanec umeščen na podlagi ocene. Gre za pomoč pri prehranjevanju, osebni higieni, preoblačenju, odvajanju, gibanju, pripravi na spanje. Pomoč pri podpornih dnevnih opravilih obsega gospodinjska dela, nakup živil, pripravo in postrežba obrokov, spremstvo, jemanje zdravil, spremljanje vitalnih funkcij in podobno. Oseba, ki je upravičena do dolgotrajne oskrbe, je upravičena tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter do e-oskrbe. Izjema so upravičenci, ki bodo storitve prejemali v instituciji.

Do e-oskrbe imajo pravico tisti, ki niso izbrali dolgotrajne oskrbe v instituciji in tudi starejši od 80 let. Nanaša se na pametne tehnologije, kot so alarmne naprave, ki se sprožijo ob potrebi za pomoč, senzorji za puščanje plina, senzorji za dim, detektor padca, sistem GPS za slednje, na primer.
Od 555 vlog za dolgotrajno oskrbo in 179 vlog za e-oskrbo so na koprskem CSD za južno Primorsko izdali 77 odločb. Kot poudarja Rodmanova, so stiske največje tako pri CSD kot pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu, ko se čaka na ocenjevanje upravičenosti. "Trenutno lahko poročamo, da nekaterih vlagatelji, ki so podali vlogo meseca junija, še čakajo na oceno upravičenosti oziroma izdajo odločbe. Praviloma se zdaj obravnavajo vloge, vložene v mesecu juliju. Torej je zaenkrat čakalna doba dolga pet mesecev in več," pojasnjuje Rodmanova.

Tistim, ki bodo uveljavljali pravico do dolgotrajne oskrbe, svetujejo, da vlogo izpolnijo skladno z navodili, ki so na zadnji strani vloge. "Zelo pomembno je, da je vloga podpisana. Ko opisujejo svoje težave – v obrazcu je točka, kjer je potrebno navesti, zakaj oseba potrebuje dolgotrajno oskrbo –, je priporočljivo, da na kratko opišejo svoje stanje. Velikokrat se namreč zgodi, da polje pustijo prazno ali pa napišejo zgolj besedo ali dve," opozarja.
Kakšna je pot od odločbe CSD do potrditve osebnega načrta na ZZZS?
Na CSD vsak teden prejmejo podatek s strani izvajalcev za dolgotrajno oskrbo o tem, s kom vse so sklenili osebni načrt. Nato tedensko pošljejo tabelo s podatki iz odločb za te osebe na ministrstvo za solidarno prihodnost, ki nato pošlje podatke na ZZZS oz. potrdi podatke. Na vprašanje, ali je potrditev osebnega načrta na ZZZS pogoj za pričetek izvajanja oskrbe na domu, Rodmanova zaključuje: "Seznanjeni smo, da ko je zgoraj omenjeni krog sklenjen, ZZZS potem tudi izplača oddelane storitve izvajalcu, ki je storitve oddelal."
