Fotografija je simbolična.

Projektno dokumentacijo bodo na ankaranski občini urejali skupaj z zainteresirano javnostjo. Projekt je zasnovan večdelno, začenjajo pa z dvema participativnima delavnicama. Kakšen so želje vrtičkarjev v Ankaranu in kako bi bilo mogoče vrtnariti na območju med Regentovo ulico in Potjo na Brdo, bodo razpravljali na prvi delavnici, ki bo 11. marca 2026, med 17.00 in 19.00, v prostorih Megeneracijskega središča Ankaran v Ulici Rudija Mahniča 1.

Urbani vrtovi v središčih mest spodbujajo lokalno pridelavo in povečujejo samooskrbo, a so tudi prostor za druženje. Stanovalcem urbanih središč omogočajo stik z zemljo in naravo. Berlin je, na primer, znan po tem, da ima največ skupnostnih vrtov in največ začasnih zelenih projektov, medtem ko je New York znan po najdaljši tradiciji skupnostnih vrtov v različnih soseskah.

Evropsko mesto z ektremno veliko površino urbanih vrtov je Leipzig v Nemčiji, kjer se na površini med 1220 in 1240 hektarov nahaja več kot 39000 vrtov, kar je eno najbolj obsežnih urbanih vrtnarjenj v Evropi. Vrtovi so razpršeni po mestnem okolju, so del tradicije in rekreacije. Sledi Lizbona na Portugalskem, kjer namenjajo urbanim vrtovom okoli 16 hektarjev površin.