So pa jo nekoliko boljše odnesli namakani oljčniki, pripoveduje Podgornikova. "Najprej je pozeba in ta temperaturni stres upočasnil razvoj samih cvetnih brstov, kasneje, ko je prišlo do cvetenja, pa so bile temperature zelo visoke in je bila zaradi tega nekoliko slabša oplodnja. Namakanje je te visoke temperature nekoliko ublažilo," pojasnjuje in dodaja, da so pri namakanih oljčnikih opazili manj vpliva vremenskih neprilik.

Bo to ponovno spodbudilo "oljčne goljufe"? Kot pojasnjuje Podgornikova, nekateri že poročajo, da bo goljufij z oljčnim oljem letos več, ravno zaradi tega, ker bo olja toliko manj. "Ocenjuje se, da bo letos samo 30 odstotkov običajne letine, zato zagotovo obstaja večje tveganje, da se bodo začele dogajati goljufije," še dodaja.

Kako naj se potrošniki izognejo mačku v žaklju?

"Potrebno je razumeti, do kakšnih goljufij lahko pride. Na trgu imamo namreč štiri vrste oljčnih olj: ekstra deviško, deviško, oljčno olje, ki je rafinirano in olje iz oljčnih tropin. Ena vrsta goljufij je, da se rafinirana mešajo med deviška, ali pa da se druge vrste cenejših olj meša med ekstra deviška," je pojasnila Milena Bučar Miklavčič, vodja Laboratorija Inštituta za oljarstvo ZRS Koper. "Potem imamo tudi geografska porekla. Potrošnik je najbolj varen, če bo izbral olje, ki ima zaščiteno označbo porekla, rdeče-rumen znak, ki dokazuje najvišji nivo kakovosti in sledljivosti," še dodaja. 

"Zakonodaja je znotraj tega, kar se pojavlja v takšnih letinah, striktna. Če je olje pridelano drugod, kot je predelano ali stekleničeno, je to treba na etiketi napisati. Pravilno je, denimo, da se napiše, da so oljke pridelane na Hrvaškem, predelane pa v Sloveniji. To je urejeno z zakonodajo," pojasnjuje Bučar Miklavčičeva.

Milena Bučar Miklavčič

Kako pa lahko kupec prepozna kvaliteto? "Vsekakor so potrebna neka znanja, to pomeni, da poskušamo svoja čutila ob hrani, ki jo kupujemo, obremeniti. Sveže olje pomeni tisto, ki lepo diši in je prvi pogoj, da lahko govorimo o kakovosti," odgovarja Bučar Miklavčičeva.

Veliko pa nam lahko pove tudi etiketa. "Letnik pridelave nam že pove, koliko staro olje kupujemo, pa tudi oznaka 'uporabno najmanj do'. To je tudi eden izmed kriterijev, olja namreč s časom zgubljajo na svoji antioksidativnosti in moramo biti tudi na to pozorni. Eden od pogojev, da vemo kaj kupujemo, pa je tudi poreklo. Predvsem cenejša olja imajo za poreklo zapisano 'Evropska skupnost' oziroma 'iz EU' ali 'izven EU'. V tem primeru ne moremo govoriti o vrhunskih oljčnih oljih," je jasna. 

A (visoka) cena ni edini dejavnik, ki nam zagotavlja kvaliteto. "Nekdo da lahko tudi visoko ceno za slabo olje," pojasnjuje Bučar Miklavčičeva in ob tem dodaja, da so cene kakovostnih olj visoke, ker z nizko ceno vrhunskega olja ni mogoče pridelati.

"Tudi Španija, ki je največja proizvajalka oljčnega olja, ima vrhunska olja v rangu 15-20 evrov, ne glede na to, da so pri njih stroški pridelave popolnoma drugačni kot pri nas," nadaljuje. Cena končnega produkta je odvisna tudi od tega, koliko država ščiti oljkarje in koliko jim pomaga, pa tudi od tega, kakšni so stroški vode za namakanje. "Vrsta dejavnikov je, ki vplivajo na ceno. Vsekakor pa z nizko ceno ne moremo zagotoviti kakovostnega oljčnega olja," zaključuje.