Med letoma 2014 in 2024 so slovenska zavetišča sprejela kar 85.741 mačk. Le 1.230 mačk, torej komaj 1,5 odstotka, se je vrnilo k svojim lastnikom, večina, kar 57 odstotkov, je bila sterilizirana in izpuščena nazaj v naravo kot prostoživeče živali. Preostale so našle nove domove ali pa so ostale v zavetiščih. Za razliko od psov, kjer se k lastnikom vrne skoraj vsak drugi zapuščenec, je pri mačkah sledljivost praktično nemogoča.

Kot ugotavlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlaga spremembo Zakona o zaščiti živali - to pa je v prvem branju v torek potrdil Državni zbor - skoraj 99 odstotkov vseh zapuščenih mačk ni mogoče vrniti lastnikom. Zato "breme oskrbe zapuščenih mačk, ki jih ni mogoče povezati z lastnikom, pade na lokalne skupnosti in zajema velik delež javnih sredstev". 

Nova ureditev, če bo sprejeta, bo korenito spremenila obveznosti lastnikov mačk. Predlog zakona namreč določa, da mora lastnik mačko označiti z mikročipom in jo vpisati v Centralni register hišnih živali (CRHŽ), ki ga vodi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Označevanje bo moral opraviti veterinar ob prvem cepljenju ali najkasneje do starosti 12 tednov živali. V primeru spremembe lastništva bo moral novi lastnik v roku 15 dni posodobiti podatke v registru. 

Vlada bo iz proračuna zagotovila 4,5 milijona evrov za sofinanciranje označevanja mačk. Ta podpora bo veljala 18 mesecev od uveljavitve zakona, kar naj bi lastnikom omogočilo postopno prilagajanje novi obveznosti. Za lastnike mačk bo torej ključno, da se pravočasno pripravijo in izkoristijo državno podporo za čipiranje svojih kosmatink. Po izteku 18-mesečnega sofinanciranja bodo morali celotne stroške kriti sami, neizpolnjevanje obveznosti pa bo kaznivo z občutno globo.

Država bo neusmiljena - predlagane so globe od 200 do 400 evrov za vsakega lastnika, ki svoje mačke ne bo označil z mikročipom in je ne bo registriral. 

Ukrep bo imel prepričanju ministtstva širše pozitivne posledice. Omogočil naj bi boljšo identifikacijo živali ob izgubi ali zapustitvi, učinkovitejše preverjanje odgovornosti skrbnikov in uspešnejše ukrepanje v primerih zanemarjanja. Sledljivost bo omogočeva pri spremembah lastništva in premikih živali, kar je ključno pri trgovini preko spletnih platform, ki poteka "pogosto brez ustrezne kontrole nad izvorom in zdravstvenim stanjem živali". Obvezna označitev z mikročipom naj bi tudi preprečevala trgovino z živalmi iz neustreznih rejnih obratov ali tveganja pri nezakonitem uvozu.

Kljub ambicioznosti predloga pa analiza besedila razkriva precej nedoslednosti in odprtih vprašanj. Zakon govori o obveznem čipiranju mačk, vendar ne opredeljuje jasno, kako v praksi ločiti med lastniškimi in prostoživeče mačkami. Pri visokih številkah prostoživečih mačk, pa tudi lastniških mačk, ki se gibajo v naravi, bo zanimivo videti, kako bo potekalo ugotavljanje lastništva mačk v praksi. Bo obveznemu čipiranju morda sledila tudi ustanovitev mačje policije, ki bo mačke na terenu ustavljala in identificirala?