Čufer je sicer že v torek ocenil, da je bila tokratna zadolžitev Slovenije za 3,5 milijarde dolarjev oziroma okoli 2,5 milijarde evrov uspešna. Glede porabe izposojenih milijard je danes ob robu poslovnega zajtrka Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) povedal, da je Slovenija leto začela z 2,5 milijarde evrov rezerv. Letos mora država odplačati za 3,3 milijarde evrov glavnic, od tega sta večji odplačili aprilsko za 1,5 milijarde evrov in oktobrsko za 1,1 milijarde evrov. Približno milijardo evrov naj bi bilo proračunskega primanjkljaja, država pa želi ob vsem tem leto zaključiti s tako rezervo, da bo v leto 2015 vstopila normalno.

Zaradi vsega tega bo morala iti na trg dvakrat. Druga zadolžitev bo po njegovih besedah v evrih, saj trenutna struktura trga in pričakovane spremembe na njem narekujejo, da se je bilo najprej ugodneje zadolžiti v dolarjih in nato v evrih. O tem, kdaj naj bi se Slovenija še enkrat zadolžila, je bil Čufer redkobeseden. Najprej bodo na ministrstvu analizirali tokratno zadolžitev in nato razmislili o najboljšem trenutku.

Je pa minister opozoril, da je Slovenija postala razmeroma visoko zadolžena država, ne glede na to, da je s 73 odstotki javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) še vedno pod povprečjem EU. A za razliko od močnejših evropskih gospodarstev je domačega premoženja v Sloveniji po njegovih pojasnilih bistveno manj in zato lahko z njim financira le tretjino dolga, za dve tretjini pa je odvisna od tujih trgov.

To je za ohranjanje finančne suverenosti na srednji rok po Čuferjevem prepričanju preveč. Znižanje dolga na srednji rok mora zato biti v središču ekonomske politike. Tekoče javne finance je zato treba uravnotežiti do leta 2017, ves izkupiček od privatizacije pa bi moral po njegovih besedah iti za zniževanje javnega dolga. Stranke glede tega še niso na isti valovni dolžini, je opozoril.