BDP v tretjem četrtletju z 2,6-odstotnim padcem

Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni zrasel za 12,4 odstotka, v medletni primerjavi pa upadel za 2,9 odstotka. V prvih devetih mesecih je BDP medletno upadel za šest odstotkov.

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za pet odstotkov, od tega se je končno trošenje zmanjšalo za 0,3 odstotka, bruto investicije pa za skoraj petino oz. za 19,6 odstotka. Na izrazit upad bruto investicij so vplivale spremembe zalog oz. njihovo zmanjšanje, so navedli statistiki.

Izvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani zmanjšal za 9,5 odstotka. Od tega se je izvoz blaga zmanjšal za 4,6 odstotka, izvoz storitev pa za 25,8 odstotka.

Uvoz se je zmanjšal za 13,1 odstotka. Pri tem je uvoz blaga zdrsnil za 11,2 odstotka, uvoz storitev pa za 22,4 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj.

Slovenija novembra tako na letni kot mesečni ravni z deflacijo

V mesečni primerjavi so se cene znižale za 0,8 odstotka, najbolj so se glede na oktober pocenila oblačila in obutev, ki so k deflaciji na letni ravni prispevala 0,5 odstotne točke. Oblačila so bila cenejša za 5,6 odstotka, obutev pa za 7,5 odstotka. Cenejši naftni derivati so k letni deflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 21,4 odstotka, cene tekočih goriv pa za 18,8 odstotka. 

V mesečni primerjavi so medtem oblačila in obutev imela največji vpliv na novembrsko deflacijo, s 3,7-odstotnim padcem cen so prispevala 0,3 odstotne točke. Dodatne 0,2 odstotne točke je k deflaciji prispevala 1,4-odstotna pocenitev hrane.

Državni proračun v desetih mesecih z 2,43-milijardnim primanjkljaj

Prihodki so se znižali za 9,5 odstotka na 7,52 milijarde evrov, odhodki v višini 9,95 milijarde evrov pa so bili višji za 24,1 odstotka.

Kot so ob objavi najnovejši podatkov javnofinančnih gibanj zapisali na ministrstvu za finance, desetmesečni proračunski primanjkljaj odraža manjšo gospodarsko aktivnost v preteklih mesecih in ukrepanje države za blaženje posledic epidemije koronavirusa.

Pri odhodkih so najbolj narasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferi.

Padec prihodkov je medtem pripisati predvsem hitremu izpadu davčnih prihodkov zaradi omejevalnih ukrepov za zamejitev koronavirusa.