S takim. povojnim razmišljanejm ne bomo nikoli prišli nikamor, ne na tej strani in niti na drugi. Prav zaradi tega obstaja neka vrsta ne tolerantnosti z obeh strani. Kaj čmo, tako je. Vidim da goriška ima dosti večjo razgledanost o tej problematiki( no, tudi tam so eni ki živijo še vedno v po vojnem duhu.). Ne varjamem, da občinski svetniki se poberejo in gredo ven ko nekdo začne govoriti slovensko. To bi bilo že v medjih, in ne verjamem da bi tako javno bili ne spoštljivi do slo. jezika. Mogoče da kakšni skrajnež je tudi vstal, ampak eden na deset. To je vse odvisno od politikov, in koliko se oni zavzamejo za pravice manjšin. V istri pa živimo mešani ljudje. Tako je zgodovina narekovala.Italija je v preteklosti zelo veliko vložila v finansiranju in podporo manjšini v Istri. Enako bi morala Slovenija za slo. manjsino v Italiji.

Dvojezične table čez mejo postavljajo samo tu in tam, pri nas pa povsod. Dvojezično položnico čez mejo komaj kje dobiš, če jo sploh dobiš, pri nas jih pa pošiljajo za vodo in za Marjetico po celi občini Koper, čeprav sega dvojezičnost SAMO do Kampela, vse vasi naprej do hrvaške meje NISO dvojezične.

Stiv, logika in matematika ti malo nagajata:

1: google =/= wikipedia

2. 20.358 / ( 95.730 20.358 9.580 2.171 641) = 15,85%

Nemščina me sploh ne moti, ampak me zanima, če si morda Nemec? Avstrijcev je tudi brez Nemcev dovolj, da naj se zagrebejo za nemške napise v Trstu, če si jih res želijo. Jaz kot Slovenec pogrešam slovenske.

Ker me je domača občina osrečila z rumenimi tablami, ki mi razlagajo, kje je bil v mojem rojstnem mestu nekoč Piazzale del Collegio, bi me zanimalo tudi, kje je bil Franz-Joseph Platz in morda še kje je bila Maria-Theresa Strasse.

Tu so še podatli popisa 1910 za:

IZOLA MESTO
Italijani : 5914
Slovenci : 40
Nemci: 34

PIRAN MESTO:
Italijani: 7074
Slovenci: 7
Nemci: 21

KOPER MESTO:
Italijani: 7909
Slovenci: 445
SrboHrvati: 154
Nemci:66

Slovenija že od nekdaj spoštuje dvojezičnost. Da ne naštevamo, kje vse se uporablja italijanski jezik. Praktično na vsakem koraku, v vseh dokumentih, odločbah, cenikih, občinskih dokumentih, pravilnikih itd. itd. itd. Mogoče malo preveč. Koliko časa je bilo samo potrebno, da so na italijanski strani postavili slovenska imena na cestah, križiščih .... To je pa tudi vse. Le zakaj? Očitno smo preveč pohlevni. Podobno je (bilo) tudi na hrvaški strani. Slovenija - zbudi se!

Izgleda, da so se tržaški nacionalisti naučili slovenščine, da tukaj širijo svoje ideje o izključni italijanskostii Trsta. Vzemimo nevtralni vir v angleščini, ki za Trst pravi:

According to the 1911 census, the proportion of Slovene speakers grew to 12.6% in the city centre (15.9% counting only Austrian citizens), 47.6% in the suburbs (53% counting only Austrian citizens), and 90.5% in the surroundings.

Četudi danes v Trstu skoraj ni več Slovencev bi se že zaradi zgodovinskega spomina spodobilo, da bi bilo mesto dvojezično. Amak nekatere ne bi motilo, če bi bili na tablah napisi v nemšini, ali kitajščini, ali zulujščini, samo da ni slovenščina.

In Stiv Ris, nimaš prav, dvojezičnost ni samo tam, kjer je bilo danes manjšinsko prebivalstvo včasih večinsko. Dvojezičnost naj bi bila povsod, kjer živi (ali je živela) še kakšna avtohtona jezikovna skupnost, poleg večinskega naroda. Poglej Irsko ali Wales: tam skoraj nihče ne govori več keltskih jezikov, ampak vsi javni napisi so dvojezični. Tudi na naši TV se da videti kakšen film ali nadaljevanko, kjer na odjavni špici piše Wales - Cymru.