KJE SO MEJE ŠIRITVE LUKE? Bržan proti neomejenem razvoju, Bogatič pa bi sestankoval

Koper

O novem pozivu Občine Ankaran, naj se istrske občine opredelijo do prihodnjega širjenja koprskega pristanišča, novih tankerskih privezov in morebitne infrastrukture za pretovor utekočinjenega naftnega plina (UNP), sta se za Regional že odzvali Mestna občina Koper (MOK) in Občina Izola. Njuna odgovora kažeta na različna pristopa: v Kopru potrjujejo dosedanje nasprotovanje plinskim terminalom in pripravljajo pobudo za spremembo državnega prostorskega načrta (DPN), medtem ko se v Izoli do konkretnih posegov za zdaj ne želi opredeliti.

Občina Ankaran je 15. septembra ponovno pozvala župane in občinske svete Kopra, Izole in Pirana, naj se seznanijo z dokumentacijo, ki jo je predstavil župan Gregor Strmčnik, ter se jasno opredelijo do podaljšanja Pomola II proti zahodu in novih privezov za tankerje. Ankaranski občinski svet je nasprotovanje takšnim posegom soglasno sprejel že maja.

Strmčnik se pri svojih navedbah sklicuje na DPN iz leta 2011, njegov grafični del in okoljsko poročilo iz postopka njegove priprave. V Ankaranu si te dokumente razlagajo tako, da le ti omogočajo podaljšanje drugega pomola proti zahodu ter dodatno infrastrukturo za tekoče tovore. V okoljskem poročilu je pri severni strani pretakalne ploščadi omenjen tudi privez za utekočinjeni naftni plin.

V Luki Koper takšni razlagi glede plinskega terminala nasprotujejo. Družba vztraja, da ne načrtuje gradnje plinskega terminala ali skladišč za UNP in da takšnih načrtov nikoli ni imela. Ob tem poudarjajo, da je DPN javno dostopen že od leta 2011. Spor se tako v pomembnem delu vrti okoli razlage, kaj veljavni prostorski dokumenti dejansko omogočajo in kaj Luka Koper danes konkretno načrtuje.

MOK: Pripravljamo pobudo za spremembo DPN

Mestna občina Koper v odgovoru poudarja, da podpira razvoj pristanišča in se zaveda njegovega pomena za gospodarstvo in energetsko varnost države, vendar po njenem razvoj ne more biti neomejen.

"Vendar mora ta razvoj upoštevati okoljske omejitve severnega Jadrana ter varnost, zdravje in kakovost življenja ljudi, ki živimo ob morju," so sporočili z občine.

Koprski občinski svet je sicer nasprotovanje plinskim terminalom izrazil že večkrat. Leta 2006 je nasprotoval plinskemu terminalu v Tržaškem zalivu, leta 2007 pa tudi gradnji takšnih objektov na območju Luke Koper, Mestne občine Koper in sosednjih vplivnih območjih. Stališče je ponovno potrdil leta 2012.

Vprašanje se je na dnevni red vrnilo julija letos, ko je občinski svet obravnaval gradivo o domnevnih načrtih za plinski terminal in pretovor UNP. Takrat je znova izrazil nasprotovanje gradnji plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva in Luko Koper pozval, naj na eni od prihodnjih sej predstavi svoje razvojne načrte.

Pomembna pa je tudi odločitev glede DPN. Koprski občinski svet je županu in občinski upravi naložil pripravo pobude za njegovo spremembo.

Na občini za zdaj še ne razkrivajo, katere določbe bi konkretno spreminjali. Vsebino in obseg predloga želijo najprej uskladiti z občinskimi svetniki oziroma svetniškimi skupinami, nato pa opredeliti konkretne spremembe, potrebne strokovne podlage in nadaljnje postopke.

Koper pri tem upošteva tudi stališče Luke Koper, da družba plinskega terminala ali skladišč za UNP ne načrtuje in da po njeni razlagi veljavni DPN takšnih objektov ne dovoljuje.

"Naše stališče ostaja jasno: nasprotujemo gradnji plinskih terminalov in podpiramo razvoj pristanišča, vendar ta ne more biti neomejen in mora spoštovati omejitve prostora in okolja," poudarjajo na koprski občini. Od Luke Koper in državnih organov pričakujejo tudi pravočasno predstavitev razvojnih načrtov ter vključevanje lokalnih skupnosti.

V Izoli previdnejši: Najprej želijo razjasniti, kaj DPN dejansko omogoča

Drugačen pristop so ubrali v Izoli. Potrdili so, da so prejeli ponovni poziv Ankarana in priloženo dokumentacijo, vendar se do posameznih posegov za zdaj ne želijo vnaprej opredeljevati.

"Gre za pomembno prostorsko vprašanje, ki presega meje posamezne občine, zato se želimo do njega opredeliti odgovorno in na podlagi celovite proučitve relevantne dokumentacije ter strokovnih podlag," so pojasnili.

V Izoli tako v tej fazi ne pristajajo na poziv Ankarana k vnaprej oblikovanemu skupnemu nasprotovanju podaljšanju drugega pomola, novim tankerskim privezom in infrastrukturi za tekoče tovore. Prav tako za zdaj ne morejo povedati, ali bi podprli sklep, s katerim bi zahtevala spremembo DPN tako, da ta ne bi več omogočal podaljšanja Pomola II in dodatnih tankerskih privezov.

Pred odločitvijo želijo opraviti strokovno in pravno presojo veljavnega prostorskega načrta ter konkretnih ureditev.

"Menimo, da je treba najprej jasno opredeliti vsebino načrtovanih ureditev, njihove posledice in možne alternative ter na tej podlagi oblikovati stališča posameznih občin," odgovarjajo v Izoli.

V Izoli podpirajo skupen sestanek štirih istrskih občin

Se pa v Izoli z Ankaranom strinjajo glede potrebe po širšem dialogu in podpirajo skupen sestanek županov in predstavnikov občinskih svetov vseh štirih istrskih občin.

Po njihovem mnenju bi takšno srečanje omogočilo izmenjavo informacij, razjasnitev različnih pogledov in razpravo o vprašanjih, pomembnih za prihodnost celotnega Koprskega zaliva. Izpostavljajo tudi potrebo po preglednem in pravočasnem vključevanju lokalnih skupnosti v nadaljnje načrtovanje razvoja pristanišča.

Za stališče do prihodnjega širjenja koprskega pristanišča smo zaprosili tudi občino Piran. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija