Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so se na sestanku dogovorili, da bodo v informacijskem sistemu centrov za socialno delo (CSD) posebej označevali transferje, ki se nakazujejo gospodinjstvom. Namen tega je, da neplačane terjatve ne bodo bremenile celotnega gospodinjstva, temveč le osebe z neporavnanimi globami.

S predstavniki Fursa so se dogovorili tudi, da bodo prejemnike denarne socialne pomoči obveščali, da imajo možnost dogovora za obročno plačevanje neporavnanih glob, s čimer bi preprečili, da bi jim bila denarna socialna pomoč na mesečni ravni v celoti odvzeta.

Na ministrstvu ob tem dodajajo, da so bile izvršbe izvedene na podlagi Šutarjevega zakona. Ta davčnemu organu nalaga, da o izdanem sklepu o izvršbi obvesti krajevno pristojen CSD, vendar "niti centri za socialno delo niti ministrstvo teh izvršb ne morejo preprečiti, ker zakon tega ne predvideva", so zapisali.

Direktor Fursa Peter Grum je za Radio Slovenija povedal, da so se na sestanku dogovorili tudi za izboljšave v komunikaciji in na izvedbeni ravni, tako s strani CSD kot Fursa. Napovedal je, da bodo v prihodnje sledili še dodatni sestanki, na katerih bodo podrobneje uredili operativne zadeve.

Furs je po novem letu na podlagi Šutarjevega zakona začel izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. Izvršbe so posegle tudi v denarno socialno pomoč, kar zakon dopušča, zaradi česar so CSD opozorili, da je ukrep številne potisnil v socialno stisko.

Na Fursu vztrajajo, da imajo zakonsko podlago za takšne izvršbe in da jim pred njihovo izvedbo ni treba obveščati CSD, ki bi presojali, ali se izvršba glede na socialni položaj dolžnika lahko izvede.

Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije v skupnem odzivu izražata zaskrbljenost nad takšnimi izvršbami, zlasti v primerih, ko se zaseže celotna denarna socialna pomoč. Spremembe, ki jih je uvedel Šutarjev zakon, označujejo kot eno najhujših oblik spodkopavanja socialne države, saj posegajo v pravico do dostojnega preživetja in avtonomije pri razpolaganju z denarjem.

Opozarjajo, da je temelj socialne države meja socialne varnosti, ki upravičencem in njihovim družinskim članom zagotavlja minimum sredstev za preživetje. "Minimum pomeni sredstva, ki so nujno potrebna za kritje osnovnih stroškov in zadovoljevanje osnovnih potreb. Če ljudje ostanejo brez teh sredstev, je ogrožena njihova eksistenca. Pomemben del socialne države je tudi v tem, da država z denarnimi dodatki preprečuje nelegalne oblike preživetja," so zapisali in pozvali k odpravi spornih zakonskih sprememb.