Zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 prinaša pomoč predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Za celotno gospodarstvo se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vsi prebivalci bodo prejeli nove bone.

DZ je zakon sprejel prejšnji teden, pred njegovo uveljavitvijo pa je bilo treba počakati na odločitev državnih svetnikov, ali bodo nanj morebiti izglasovali odložilni veto. Proti vetu jih je danes glasovalo 21, za je bil le eden.

"Pomembno je, da zakon čim prej začne veljati," je k zavrnitvi veta pozval državni svetnik Bogomir Vnučec. Zakon namreč med drugim prinaša podaljšanje ukrepov za pomoč kmetom, sofinanciranje regresa za letni dopust v določenih dejavnostih, pomoč industriji srečanj in dogodkov, filmski in avdiovizualni dejavnosti ter žičničarjem, je naštel. Izpostavil je tudi nove bone za plačilo storitev s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki jih bodo prejeli vsi prebivalci Slovenije.

"Pomoč omenjenim panogam je neobhodno nujno potrebna," je soglašala Marija Lah. A hkrati je opozorila, da v gospodarstvu z zakonom niso zadovoljni. Želijo si še podaljšanja subvencioniranja minimalne plače do konca leta, podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo ter enkratnega nadomestila za zagon dejavnosti vsem tistim, ki jim je bilo poslovanje z vladnimi odloki onemogočeno.

Tone Hrovat se je zbal, da državna blagajna ni jama brez dna. Morda smo se navadili, da se denar le dobi in ni treba nič delati, popoldne pa lahko še marsikje 'fušamo', je dejal in dodal: "To je bilo prisotno v marsikateri panogi, tudi gostinstvu."

Slovenija je ekonomsko gledano po besedah Simona Zajca z gospodarskega ministrstva za zdaj odlično preživela epidemijo covida-19. A obstaja nekaj panog, ki jih je epidemija še posebej prizadela, kot so turizem in z njim povezane panoge. Zato so pripravili poseben interventni zakon predvsem za njih. "Podjetja iz teh panog nestrpno pričakujejo pomoč," je dejal.

Vlada predlaga, da na zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 tako kot na predhodne protikoronske zakone ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, zato je v kratkem pričakovati tudi sklic izredne seje DZ.

Državni svet izglasoval veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih

Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem je predlog za odločanje o odložilnem vetu na zakona vložila, ker so želeli pospešiti uveljavitev omenjenih zakonov.

A bodo poslanci o noveli zakona o nalezljivih boleznih morali odločati ponovno, saj so državni svetniki na novelo danes izglasovali veto. Da bo sprejeta, jo mora ob ponovnem odločanju podpreti najmanj 46 poslancev. Minuli teden jo je DZ sprejel s 44 glasovi za in 42 proti. V poslanski razpravi tako na seji pristojnega parlamentarnega odbora kot na seji DZ je bilo iz opozicijskih vrst slišati več opozoril o preširokih pooblastilih vlade pri sprejemanju ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljivih boleznih, ki bi jih prinesla novela.

Podobno je del državnih svetnikov izpostavil tudi danes in ocenil, da je poslancem treba dati možnost za ponovni premislek, razpravo ter priložnost za oblikovanje boljše rešitve za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.

Kot je dejal državni svetnik Tomaž Horvat, si kot skrbna družba ne smemo dovoliti, da bi katerikoli vladi pustili preveč manevrskega prostora za upravljanje z našim zdravjem, svobodo in življenji. Tudi državni svetnik Branimir Štrukelj je opozoril na nedorečenost določb, prav tako si je po njegovi oceni treba vzeti nekaj več časa za premislek in ne hiteti z ožanjem temeljnih pravic.

Alenka Forte

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je pojasnila, da je zakon pripravljal "cvet slovenske stroke za področje nalezljivih bolezni". "Ko govorimo o omejitvah, moramo vedno imeti v mislih tudi pravice drugih do življenja in zdravja," je dejala in dodala, da je bila namera ministrstva za zdravje ob pripravi novele ravno to.

Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni.

Državni svetniki so danes glasovali tudi o odložilnem vetu na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, a ga niso podprli. Podprlo ga je 10 državnih svetnikov, proti pa jih je glasovalo 19.

Zakon med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine, financiranje 30 dodatnih specializacij iz klinične psihologije, prav tako pa podaljšuje nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v leto 2022, na katerega se bodo lahko prijavili vsi izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje. Poleg ukrepov zdravstva zakon prinaša še dodatke za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in ravnatelje ter daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.