Stevanović predlog za njegovo razrešitev razume tudi kot posledico političnega konflikta, ki se je začel že pred volitvami. Dodal je, da Resnica ni nikoli sodila v klasično delitev na leve in desne.

Meni, da so svojo obljubo držali in niso vstopili v vlado, podprli pa so oblikovanje vlade, ki je bila edina na mizi in katere koalicijska pogodba je povzela večino njihovih programskih izhodišč. "Pa to ni bila poroka, to sploh ni bila politična kapitulacija, predvsem pa ni bila prodaja. Bila je politična odločitev, za katero smo sami prevzeli odgovornost," je dejal v odgovoru na predlog za njegovo razrešitev.

Od takrat ima občutek, da del politike Resnice ne obravnava kot političnega tekmeca, ampak kot problem, ki ga je treba odstraniti. "Pritiski, osebne diskreditacije, zgodbe izpred desetletij, napadi na posamezne poslance, poskusi ustvarjanja vtisa, da je z nami že samo po sebi nekaj narobe," je naštel.

Stevanović meni, da DZ vodi mirno, brez kričanja, brez obračunavanja s poslanci in brez merjenja politične pripadnosti. Strinja se, da vsaka njegova odločitev ni bila popolna, saj bo vsak, ki sprejme na stotine postopkovnih odločitev, sprejel tudi takšno, za katero bodo obstajala popolnoma različna pravna in politična mnenja.

"Ampak nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika državnega zbora zato, da bi utišal političnega nasprotnika," je dodal. Ob tem je prepričan, da je v politično izredno razdeljenem državnem zboru edina logična izbira predsednik, ki ne pripada enemu od dveh polov.

Glede parlamentarnih preiskav očitek opozicije po njegovih besedah ne opisuje tega, kar se je zares zgodilo. Poudaril je, da je obe izredni seji sklical v predpisanem roku, na predlog dnevnega reda uvrstil obe zahtevani točki in poslancem omogočil, da o dnevnem redu odločajo. Potem pa je odločal državni zbor, ne predsednik državnega zbora. "Ali lahko predsednik poslancem ukaže, kako morajo glasovati? Ne more in ne sme," je dejal.

Odprta vprašanja o tem po njegovem mnenju zaslužijo ustavnopravno obravnavo in ne poenostavitve. "Ne morem sprejeti teze, da predsednik državnega zbora postane osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslank in poslancev. Če bi sprejeli takšno logiko, predsednik parlamenta ne bi bil več predsedujoči državnemu zboru, ampak bi postal nadrejeni poslancem in to ni njegova ustavna vloga," je poudaril Stevanović.

Stevanović je dejal še, da je deležen podpore ljudi, ki ga pozdravljajo z besedami: "Ne se jim pustiti." Ob tem se spomni, da v DZ ni prišel, da bi bil vsem všeč, ampak da zastopa tisto, kar je obljubil ljudem.

"Sam danes stojim za svojimi dejanji, za vsako svojo odločitev sem pripravljen prevzeti odgovornost, ne bom pa prevzel odgovornosti za dejanja, ki jih nisem storil, za besede, ki jih nisem izrekel, ali za odločitve, ki jih je sprejel državni zbor kot celota," je še poudaril.

Predlog za razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića so vložili poslanci Svobode, SD in Levice. Očitajo mu omejevanje ustavnih pravic parlamentarne manjšine in tudi siceršnjo neprimernost za opravljanje te funkcije. Predlog so vložili po tistem, ko je DZ dvakrat zavrnil dnevni red izrednih sej, s čimer ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav.

Proti dnevnemu redu je takrat glasoval tudi Stevanović, s čimer je po mnenju opozicije aktivno sodeloval pri zlorabi oziroma kršitvi procesnih pravil parlamentarnega postopka.