V okviru projekta, ki poteka pod okriljem Zavoda Nefiks, menijo, da je treba mlade mame opogumiti in jim predstaviti pozitivne zgodbe o razumevajočih delodajalcih. Po drugi strani pa morajo tudi delodajalci vedeti, da ženska v času nosečnosti in poporodnem obdobju razvije vrsto mehkih veščin, zaradi katerih je pri delu boljša, so spomnili.

Delodajalci se morajo po njihovem pozivu naučiti, kako prepoznati prispevek te skupine k uspehu podjetja. Po drugi strani pa morajo poskrbeti za njeno lažje umeščanje v delovno okolje. Med takimi ukrepi je vzpostavitev posebnih prostorov v podjetju za nego, igro in varstvo otrok zaposlenih, so predlagali.

Med ženskami, ki so bile do leta 2018 stare 15 let ali več, so bile matere po podatkih državnega statističnega urada v povprečju tri od štirih. Več kot polovica med njimi je rodila dva otroka, vsaka peta enega, 15 odstotkov jih je rodilo tri otroke, pet odstotkov pa štiri ali več otrok. Povprečna starost ob rojstvu prvega otroka je bila leta 2018 29,5 leta.

Slovenija je med članicami EU v samem vrhu glede deleža zaposlenih mater

V letu 2017 je bilo med ženskami v starosti od 15 do 64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih 87 odstotkov. S tem podatkom se je naša država uvrstila na drugo mesto. Prehitela jo je le Švedska.

V Evropo so obeleževanje materinskega dneva prenesli iz ZDA, kjer se nanj spomnijo od leta 1910. Evropske šege, povezane z materinskim dnem, imajo po mnenju etnologov svoje korenine v Angliji. Med njimi sta denimo obisk odseljenih otrok pri starših in obdaritev matere. Na druga območja Evrope se je obeleževanje praznika na drugo nedeljo v maju širilo po 1. svetovni vojni.

V Sloveniji se je po 2. svetovni vojni praznovanje tega dneva umaknilo mednarodnemu dnevu žensk, 8. marcu. V zadnjem desetletju 20. stoletja pa so znova začeli obeleževati tudi materinski dan, in sicer na 25. marec, ko je v Katoliški cerkvi praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina.