Po podatkih slovenske policije je bilo v obdobju od 1. januarja do 30. septembra obravnavanih 44.751 nedovoljenih vstopov v državo (v istem obdobju 2022 18.433 nedovoljenih vstopov), od tega največ državljanov Afganistana, Maroka in Pakistana. Izraženih je bilo 43.271 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, v letu 2022 jih je bilo evidentiranih 14.980. Največ nedovoljenih vstopov sta obravnavali Policijska uprava (PU) Novo mesto 77,6 odstotkov in PU Koper s 16,1 odstotka.

Tako je PU Koper pred dnevi opozorila na bistven porast prošenj za azil tudi na območju PU Koper, kjer so v letošnjem letu do 25. oktobra obravnavali 7.734 oseb, ki so nedovoljeno prestopile kopensko mejo s Hrvaško, pri tem pa so praktično vsi izrazili namero za mednarodno zaščito.

Naval migrantov na Slovenijo se pozna tudi pri stroških njihove oskrbe. Pridobili smo podatke ministrstva za finance, ki razkrivajo, da je poraba Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov v letošnjem letu do 24. oktobra dosegla 37 milijonov evrov. To je na primer več, kot znaša celoten proračun občine Piran ali občine Izola za leto 2023.

Visoki stroški oskrbe migrantov ne presenečajo. Tako je bil eden izmed pogojev javnega naročila za izvajanje celodnevne oskrbe s prehrano, ki vključuje tople obroke (zajtrk, kosilo, večerja, dietne obroke), tudi najmanj 12 odstotkov živil, pridelanih oziroma predelanih na ekološki način. Prav tako so pogoji vključevali najmanj 20 odstotkov živil, pridelanih iz shem kakovosti, ki so opredeljene v zakonu o kmetijstvu ali predpisih, poleg tega pa mora izvajalec pri izvajanju celodnevne oskrbe s prehrano upoštevati tudi prehranske navade migrantov.

Ob tem preseneča zlasti dejstvo, da je lani sprejeti proračun za leto 2024 za oskrbo migrantov predvideval kar rekordnih 46 milijonov evrov, kar pomeni, da je vlada očitno načrtovala, da se bo število nezakonitih migrantov še naprej skokovito povečevalo.

Vendar pa se postavlja vprašanje, kako se bodo visoki stroški oskrbe sploh financirali, glede na to, da morajo državljani Slovenije naslednji dve leti financirati v prvi vrsti ukrepe za odpravo posledic poplav, ki so avgusta prizadele večji del Slovenije. Kot je znano, bo sanacija obsežna in bo poleg drugih virov, ki bodo v prvi vrsti obremenile gospodarstvo, zahtevala tudi preusmeritev znatnih sredstev znotraj državnega proračuna, saj bo treba sredstva prvenstveno načrtovati za ukrepe, povezane z odpravo posledic poplav. To z drugimi besedami pomeni, da bo za vse ostalo, kar prispeva h kvaliteti življenja državljanov Slovenije, ostalo bistveno manj denarja.

Vendar je kljub temu v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 ostalo izjemno radodarno financiranje nezakonitih migrantov. Tako je za Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov predvidenih 26 milijonov evrov, v predlogu proračuna za leto 2025 pa še 23 milijonov evrov.