Kot so zapisali, je lansko leto "predvsem zaradi pritiskov, medijske manipulacije in ignoriranja zakonodaje" ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec predlagala interventni zakon za odstrel 175 medvedov in 11 volkov, ki ga je aprila letos ustavno sodišče razveljavilo, pred tem pa je tri odloke o kvotnih pobojih medvedov ustavilo upravno sodišče.

"Predlog za odstrel je pripravila zelo kontroverzna služba, to je Zavod za gozdove Slovenije, ki vidi samo proizvodno funkcijo gozda in živali v njem, torej dobiček. Divjad, ki je predvidena za odstrel, lahko slovenske lovske družine prepustijo tudi lovskim gostom. Na zavodu so lani na ta račun zaslužili okoli 2,4 milijona evrov," izpostavljajo v društvu Anima.

Med drugim so opozorili še, da je 80 medvedov za odstrel težkih do 100 kilogramov, kar pomeni da gre za spolno nezrele mladičke. "S kvotnim načinom pobijanja se morda onemogoči in izloči iz evolucijskega procesa najboljše gene. Se pa omogoči najboljše meso na menijih priznanih preprodajalcev in ponudnikov medvedjega mesa," so zapisali.

V Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so v zvezi z navedbami društva Anima pojasnili, da so predlog dovoljenja za odvzem velikih zveri pripravili na poziv Arsa ter da predlog v celoti temelji na ekspertizi, ki jo je pripravil Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani s sodelavci.

Vsebino ekspertize je potrdila tudi posebna skupina v okviru ministrstva za okolje in prostor. "Odvzem medvedov, ki ga predlagata ekspertiza in strokovno mnenje ZGS, je v največji možni meri usmerjen v zmanjševanje konfliktov med človekom in medvedom ter obenem zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja populacije medveda, ob upoštevanju vseh evropskih in slovenskih zakonodajnih okvirjev," so navedli pri ZGS.

Glede navedb društva Anima o zaslužkih ZGS v zvezi s tem pa so na zavodu pojasnili, da večino lovišč upravljajo lovske družine, ZGS pa upravlja lovišča s posebnim namenom (LPN), kjer se med drugim v okviru trajnostnega upravljanja z divjadjo in njihovega življenjskega prostora izvaja tudi lovski turizem. Upravljavci lovišč so prihodek od prodaje trofej in mesa dolžni povrniti v lovišča v obliki ukrepov za izboljšanje habitata prostoživečih živali, biotehničnih ukrepov in podobno, so poudarili.

"Prihodek ZGS od lovskega turizma v povezavi z medvedom iz leta v leto niha glede na izdana dovoljenja. V večletnem povprečju vseh prihodkov od prodaje storitev v loviščih s posebnim namenom (trofeje in meso divjadi) predstavlja prihodek od lova na rjavega medveda okoli en odstotek vseh prihodkov, pri čemer so biotehniška vlaganja pri tej vrsti bistveno večja od prihodkov in je samo s finančnega vidika odstrel te vrste v bistvu nezanimiv," so navedli na ZGS.