Koprski kriminalist Cveto Kokalj dela na področju mladoletniške kriminalitete, medvrstniškega nasilja, nasilja v družini in spolnih zlorab otrok od leta 1992. Je tisti policist, ki z žrtvami opravlja razgovore. Kot pravi, je najprej pomembno vedeti, da se oblike nasilja (verbalno, psihično, fizično, spolno nasilje) med seboj močno prepletajo.

"Zmotno je mišljenje, da so žrtve spolnih zlorab samo deklice, tudi fantki so, ki pa o tem veliko težje spregovorijo. Preseneča me, da čeprav se o tem javno veliko več govori kot v preteklosti, so spolne zlorabe še vedno tabu. Po drugi strani otroci spolno zlorabo pogosto enačijo s posilstvom." 

Kokalj na šolah skrbi za preventivo s predavanji in delavnicami. Kot ugotavlja, so osmošolci in devetošolci še vedno premalo ozaveščeni: "Zaradi občutkov sramu in strahu še vedno ne povedo, kaj se jim dogaja. Kar je razumljivo, saj gre za stvari, o katerih še odrasle osebe najtežje spregovorijo. O vseh drugih oblikah nasilja spregovorimo prej."

Nasilje je nedeljivo

Velik problem se kaže pri mladostnikih, ki prihajajo v prvi stik s spolnostjo in ne prepoznajo znakov nasilja, ki se jim dogaja. "Ko vstopijo v nek zaupen odnos, se jim zdi 'daj mi geslo' in vpogled v telefon normalen. Normalen se jim zdi nadzor 'kje si bila', 's kom si bila'. Zato še vedno stavim na preventivo, da se otroke in mladostnike ozavešča in preprečuje takšne primere," razlaga koprski kriminalist in nadaljuje:

"Nasilje je nedeljivo, ker se spolno nasilje prepleta z ostalimi fizičnimi in psihičnimi oblikami nasilja. Gre za posameznike, ki imajo takšne vzore. Otrok je v domačem okolju žrtev in zato v šolskem prostoru postane agresiven, spravi se na šibkejšega. To so osebe z zelo malo empatije, ki nimajo sposobnosti se vživeti toliko, da bi se zavedali, da lahko nekomu škodijo in niti ne razumejo, da počnejo karkoli narobe. Za otroka so ključni vzori, ki jih dobi doma."

Bolj dolgo, kot nasilje traja, hujše so posledice za žrtev, opozarja Kokalj. Kot pravi, se premalo pogovarjamo o čustvih, saj pri delu z otroki opaža, da ne prepoznavajo osnovnih čustev in se težko o njih pogovarjajo. A prav opismenjevanje na področju čustev bi po njegovi oceni, na osnovi dolgoletnih izkušenj v praksi, zmanjšalo različne pojavne oblike nasilja. Najbolj pogosta čustva, ki jih otroci izražajo v šoli, so jeza, strah in žalost.

Napadalec je oseba, ki ji otrok brezpogojno zaupa

Za spolne zlorabe so otroci najbolj dosegljivi napadalcem v družinskem okolju. Lahko gre za sorodnika, zdravnika, učitelja, športnega trenerja, duhovnika … nekoga, ki mu otrok brezpogojno zaupa. "Pri tem je najbolj pomembno, da otrok, ki se mu to dogaja, izgubi temelj. Pred časom mi je dejala žrtev, da ko se ji je to dogajalo, je izgubila občutek varnosti. Varnost pa je temelj," pojasnjuje Kokalj.

Žrtev zato doživlja travme, kar ima na njen nadaljnji razvoj hude posledice, ki so večplastne. "Družina je namreč na prvem mestu kraj, kjer naj bi bili najbolj varni, zato obstaja tudi največja verjetnost, da bomo prav v družini postali žrtve. V nekaterih primerih se spolne zlorabe začnejo pri otroku že zelo zgodaj, tako da sploh ne ve, da gre za zlorabo, ampak to dojema kot igro. Lahko mu tudi napadalec predstavi vse skupaj kot igro, ki se jo igrajo vsi," opisuje.

Pri tem ni nujno, da pride do spolnega odnosa. Lahko gre za dotikanje, božanje, poljubljanje, prikazovanje pornografskih vsebin in podobno. Ko pride do razkritja, je za otroka najbolj pomembna komunikacija.

"Nekega dne me je ogovorila odrasla oseba in me vprašala, če se je spomnim oziroma če se spomnim njenega primera. Seveda se nisem spomnil. Povedala mi je, da je bila stara šest ali sedem let, ko sem prišel k njim domov, kjer se je dogajala spolna zloraba v družini. In takrat ji je največ pomenilo, ko sem ji rekel, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se to ne bo več zgodilo. To ji je dalo upanje. Travma vseh žrtev je, da nimajo občutka varnosti."

Otroci se ne zavedajo posledic spolnega nasilja na spletu

Kokalj ne skriva, da je to področje dela za policista izredno stresno in ga ne gre primerjati z, na primer, tatvino denarnice na plaži. Gre za poseg v intimo otroka, ki mu je težko pripovedovati o občutkih lastne krivde in sramu. "Intervencija v družino, posebej zaradi spolne zlorabe otroka, je najbolj občutljivo področje dela v policiji," zatrjuje Kokalj.

Opozarja pa še na področje tako imenovanega seksting sporočanja in žaljenja s spolno vsebino na spletu. To obliko spolnega nasilja in izsiljevanja so prinesle nove tehnologije. "Otroci se ne zavedajo posledic tovrstnih oblik nasilja, zato stavim na preventivo in ozaveščanje," zaključuje.