V največjem požaru v zgodovini samostojne Slovenije, ki je julija 2022 prizadel Kras, je pogorelo več kot 3.700 hektarjev površin, od tega več kot 2.900 hektarjev gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je po požaru v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja namenilo 2,8 milijona evrov za podporo preprečevanju škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov. Poleg tega je v okviru proračuna Republike Slovenije za protipožarno varstvo zagotovljenih 200.000 evrov letno.

Sredstva so bila namenjena izvedbi ključnih ukrepov za varstvo gozdov pred požari, med drugim:

- gradnji in vzdrževanju protipožarnih presek (gozdne ceste, poti, steze),

- gradnji in vzdrževanju protipožarnih zidov,

- ureditvi prostorov za izvenletališko pristajanje helikopterjev,

namenski ureditvi vodnih virov za oskrbo gasilcev in helikopterjev (vodna zajetja, kali, hidranti).

V letih 2023 in 2024 so bili objavljeni štirje javni razpisi, na katerih je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila 146 vlog in izplačala 2.000.391,47 evra. Rezultat ukrepov je:

- ureditev 403,9 kilometra protipožarnih prometnic,

- izgradnja prostora za pristajanje helikopterjev, enega kala in 40 hidrantov.

Ministrica Čalušić si je danes ogledala novozgrajeni sistem protipožarnih presek Križ – Filipčje Brdo, katerega investitor je Agrarna skupnost Križ – Filipčje Brdo iz občine Sežana. Ta zajema 11 protipožarnih presek v skupni dolžini devet kilometrov. Agrarna skupnost je za namen ureditve protipožarne infrastrukture dvakrat uspešno kandidirala na dveh javnih razpisih in za ta sistem pridobila 92 tisoč evrov.

Ker so se ukrepi izkazali za nujne in učinkovite, bo MKGP podobne aktivnosti izvajalo tudi v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Prvi javni razpis za intervencijo naložbe v ureditev gozdne infrastrukture – protipožarna infrastruktura je predviden v prvi polovici leta 2026, v višini 1 milijon evrov.

Ministrica Mateja Čalušić je poudarila: "Požari v naravnem okolju so ena največjih groženj našim gozdovom, naravi in skupnostim. Preventivni ukrepi, kot so protipožarne preseke, vodni viri in dostopne poti, so ključni za zmanjšanje tveganja in za učinkovito ukrepanje ob požarih. Na ministrstvu se zavedamo, da je vlaganje v preventivo naložba v varnost ljudi, premoženja in biotske raznovrstnosti. Zato bomo tudi v prihodnje namenjali sredstva za protipožarno infrastrukturo in skupaj z deležniki gradili odpornost naših gozdov na podnebne in naravne izzive."

Protipožarne preseke so ključni ukrep za zmanjšanje nastanka, širjenja in posledic požarov. Delujejo kot fizična ovira, omogočajo varen dostop gasilcev in vozil ter služijo kot izhodišče za nadzorovano gašenje. S tem varujejo ljudi, infrastrukturo in naravo ter prispevajo k dolgoročni požarni odpornosti krajine.

MKGP ostaja zavezano krepitvi požarne varnosti gozdov in bo tudi v prihodnje izvajalo ukrepe za zaščito narave, ljudi in premoženja.

Predstavitev protipožarnega sistema ob vladnem obisku

V okviru regijskega obiska Vlade Republike Slovenije v Obalno-kraški regiji so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić ter ministru za obrambo Borutu Sajovicu predstavili novozgrajeni sistem protipožarnih gozdnih prometnic na območju Agrarne skupnosti Križ – Filipčje Brdo. Poleg ogleda na terenu so v prostorih Občine Sežana predstavili tudi širši sistem ukrepov za učinkovito protipožarno varstvo gozdov.

Zavod za gozdove Slovenije je že desetletja ključni nosilec preventivnega protipožarnega varstva naravnega okolja, je ob vladnem obisku poudaril pomočnik direktorja ZGS mag. Janez Zafran. "V sodelovanju z državo, lokalnimi skupnostmi in lastniki gozdov skrbimo za razvoj in vzdrževanje sistema požarnih prometnic. Te omogočajo gasilcem hitro in učinkovito ukrepanje ob požarih, da jih lahko pogasijo čim prej, ko so še majhni in obvladljivi," je povedal.