KPK je v primeru nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski januarja ugotovila, da je bil postopek nakupa izveden nepregledno in premalo skrbno oz. negospodarno in brez ustrezne strokovne podlage. Zaznala je več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance januarja izdala več priporočil.

Vladi je predlagala, naj ministrstvom poda usmeritve, da zagotovijo transparentnost v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem oziroma investicijami z večjimi finančnimi posledicami. Prav tako je predlagala, da vlada sprejme načrt integritete.

Generalni sekretariat vlade je prejeta priporočila KPK že posredoval v seznanitev vsem ministrstvom, je zapisano v sporočilu po današnji seji vlade.

Članom z ministrstev, ki sodelujejo v delovnih skupinah za pripravo akcijskega načrta resolucije o preprečevanju korupcije na področjih, ki zadevajo tudi ravnanja z javnim premoženjem, pa je vlada naložila, da se na priporočila KPK takoj po sprejemu nove resolucije v DZ odzovejo z morebitnimi dodatno potrebnimi ukrepi, roki, nosilci in sodelujočimi ter kazalniki uresničitve predlaganih ukrepov za obvladovanje identificiranih tveganj.

Vlada ob tem ugotavlja, da so tveganja, povezana s projekti oziroma investicijami z večjimi finančnimi posledicami, naslovljena tudi z ukrepi v resoluciji o preprečevanju in zatiranju kriminalitete za obdobje 2024-2028. Ta "kot ukrep med drugim določa oblikovanje medresorskih strokovnih delovnih skupin, ki bodo izvedle analize normativne, organizacijske in institucionalne ureditve načrtovanja, priprave in vodenja projektov", so zapisali v odgovor KPK.

Glede priporočila, naj sprejme načrt integritete, pa vlada pojasnjuje, da je že večkrat obvestila KPK, da načrt integritete za vlado ni izvedljiv, saj kot politični organ in temeljni nosilec izvršilne oblasti v državi ni istovrstni državni organ kot organi, ki so skladno z zakonom o integriteti zavezani k izdelavi načrta integritete.

Vlada je namreč kolektivni organ, "razlikuje se tudi po organizaciji dela, načinu odločanja, odgovornosti (ki je predvsem politična)", so navedli. Nameravajo pa pristopiti k aktivnostim, "ki bodo organizirano in sistematično zasledovale enak cilj, kot ga zasleduje KPK s priporočilom vladi za izdelavo načrta integritete".

KPK sicer kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, januarja ni potrdila, zato je postopek zaključila. Je pa zaznala tudi sum storitve kaznivih dejanj, ki pa so ga obravnavali tudi drugi organi.

Nacionalni preiskovalni urad je tako prav te dni navedel, da je podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter zoper eno fizično osebo zaradi ponarejanja listin. Direktor NPU Darko Muženič je v izjavi za medije potrdil, da sta med ovadenimi dva uslužbenca ministrstva za pravosodje.