Luka Koper ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Prvi se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih kot so pilotaža, vleka, oskrba in vzdrževanje ladij, privezovanje, delo pomorskih agentov, kamionskega terminala in kontrolnih hiš.

Avtomobilski terminal Luke Koper je bil tudi v lanskem letu peti največji terminal v Evropi. S pretovorom avtomobilov so povezane številne druge pristaniške dejavnosti v okolici in širše.

Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih in zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Da ima koprsko pristanišče velik vpliv na življenje številnih ljudi tako v neposredni okolici kot širše po Sloveniji, potrjuje tudi raziskava Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020.

Lani na račun države dobrih 35 milijonov evrov

Luka Koper širše družbeno okolje podpira na več načinov, eden ključnih so nedvomno visoki finančni vložki. Sponzorstva, donacije, plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, koncesijska dajatev ipd. Vse to so kanali, skozi katere koprsko podjetje okolju in skupnosti vrača tisto, na kar s svojo dejavnostjo posredno vpliva. V lanskem letu je družba koprski in ankaranski občini plačala skoraj 3,63 milijona evrov koncesije. Enak znesek v sklopu koncesije je plačala tudi državi, poleg tega še 0,4 milijona evrov vodnega povračila. Hkrati je družba skozi takso na pretovor za izgradnjo drugega tira Divača–Koper državi odštela še dodatnih 5,3 milijona evrov.

Kontejnerski terminal Luke Koper se lahko pohvali s 27 mostnimi dvigali, od katerih jih je skoraj polovica elektrificiranih. Ti so manj hrupni in okolju precej bolj prijazni.

Za uporabo stavbnega zemljišča je koprski in ankaranski občini skozi nadomestilo namenila še dodatnih 6,6 milijona evrov sredstev. Kot lastnica delnic je Mestna občina Koper deležna tudi dividend, ki jih izplačuje družba Luka Koper – letos že deseto leto zapovrstjo. V zadnjih petih letih je koprska občina iz tega naslova prejela več kot 2,5 milijona evrov. Tudi država je kot lastnica delnic (Republika Slovenija, Slovenski državni holding ter Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja) samo v lanskem letu prejela izplačilo dividend v višini 10,7 milijona evrov. Luka Koper je leta 2021 prispevala v državno blagajno še 5,5 milijona evrov davka na dobiček in 9,9 milijona evrov davščin in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih.

GZS 2020: pristaniška dejavnost ustvarja več kot 7.000 delovnih mest

Pred dvema letoma je Luka Koper pri GZS naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo med letoma 2009 in 2018. Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen evro dodane vrednosti prispevala še skoraj enkrat toliko k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih. Še večji je pomen pristaniške dejavnosti za Obalno-kraško regijo, saj je ta tudi velik zaposlovalec in predstavlja kar 15 odstotkov delovnih mest v regiji.

Okroglo mizo, kjer so predstavili izsledke študije Gospodarske zbornice Slovenije, si lahko ogledate tukaj.

Pristanišče se še naprej ambiciozno razvija

Ker so od Luke Koper odvisni marsikatero podjetje, številne službe in življenja ljudi, si v podjetju želijo ohraniti visoko produktivnost in vodilno vlogo pristaniškega operaterja v tem delu Evrope. Prav zato so v preteklih dveh letih močno povečali obseg naložb. Podaljšanje južnega dela prvega pomola, izgradnja dodatne garažne hiše, privezno mesto za RO-RO ladje in novi dodatni tovorni vhod so le nekatere izmed največjih infrastrukturnih pridobitev. V letih 2020 in 2021 so za naložbe v infrastrukturo in opremo namenili 120 milijonov evrov.

Novo privezno mesto za RO-RO ladje je v polnem pogonu.

Načrti za letošnje leto so bili že v začetku zelo ambiciozni, saj so v Luki Koper pripravili za kar 70,3 milijona evrov naložb. Te med drugim zajemajo ureditev površin za skladiščenje avtomobilov (kaseta 5a), gradnjo zunanjega kamionskega terminala pri vhodu Sermin in gradnjo novega skladišča za generalne tovore.

Skladno s prostorsko ureditvijo, ki jo ureja Državni prostorski načrt, se v Luki Koper pospešeno pripravljajo na začetek podaljševanja severnega dela prvega pomola, s čimer bodo zaokrožili obseg zahodnega dela terminala in uredili nove površine v zaledju. Projekt je težak 248 milijonov evrov in bo fazno potekal do leta 2030.

Naložbe tudi v energetsko samooskrbo in trajnostne projekte

Pri načrtovanju novih kapacitet v Luki Koper sledijo tudi sodobnim trendom na področju energetike. V naslednjih letih načrtujejo izgradnjo več skladišč za težke generalne tovore. Na strehah skladišč je predvidena postavitev fotonapetostnih elektrarn. Te bodo skupaj z drugimi načrtovanimi fotonapetostnimi objekti v pristanišču pospešile energetski prehod in povečale delež samooskrbe z obnovljivimi viri energije na 23 odstotkov.

V Luki Koper sledijo trendom na področju energetike, na strehah skladišč predvidevajo postavitev fotonapetostnih elektrarn. Fotovoltaične postaje sicer že stojijo po različnih terminalih koprskega pristanišča.