Na ministrstvu so v odzivu zatrdili, da se zavedajo pomena dobrega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi na območjih, kjer je prisotna SV. Zato so že leta 2004 z Občino Postojna sklenili dogovor, na podlagi katerega je ministrstvo zaradi večje obremenjenosti cestne in komunalne lokalne infrastrukture zaradi uporabe Slovenske vojske sovlagalo v lokalno javno infrastrukturo. V okviru tega dogovora in po pogodbi o sofinanciranju v letih 2017 in 2018 je bil predviden prispevek ministrstva za izgradnjo novega Gasilsko reševalnega centra Postojna. Ministrstvo za obrambo naj bi v ta namen v letih 2017 in 2018 prispevalo sredstva v višini po 300.000 evrov letno.

Leta 2017 je ministrstvo občini plačalo dogovorjeni znesek, leta 2018 pa je zaradi enostranske odpovedi dogovora s strani Občine Postojna poravnalo zahtevek občine za sofinanciranje z nakazilom 48.000 evrov, ne pa tudi preostanka. Za prenos stanovanja v protivrednosti 30.000 evrov pa je ministrstvo napotilo občino k vložitvi vloge na gospodarsko ministrstvo.

O vprašanju financiranja postojnskega Gasilsko reševalnega centra je sicer tekla beseda tudi na seji parlamentarnega odbora za obrambo. Na njej je večina zavrnila predlog dopolnila Levice, s katerim bi ministrstvo za obrambo z rebalansom državnega proračuna za Gasilsko reševalni center Postojna zagotovilo 252.000 evrov.

Predstavniki ministrstva so tedaj pojasnili, da pravne podlage za izplačilo zaradi enostranske odpovedi pogodbe nimajo. Poleg tega je Občina Postojna na Okrajnem sodišču v Ljubljani konec leta 2018 vložila zahtevek za izterjavo zneska sofinanciranja v višini 300.000 evrov. Ministrstvo je vložilo ugovor in Okrajno sodišče v Ljubljani je sklep razveljavilo. Ministrstvo je nato Občini Postojna predlagalo nov začasni dogovor, ki bi predstavljal podlago za izplačilo zneska 252.000 evrov, a ga je občina zavrnila. S tem pa so se postopki za izvensodno rešitev spora zaustavili, so pojasnili na ministrstvu.

Zagotovili so še, da so se vedno pripravljeni z občino pogovarjati o omilitvenih in dodatnih varovalnih ukrepih ter o finančnih ali drugih nadomestilih za obremenitve, ki jih povzroča delovanje SV. Ne morejo pa se pogovarjati o ukinitvi vadišča. "Ko bo občina pripravljena sprejeti dejstvo, da vadišče Poček dolgoročno ostaja osrednje vadišče Slovenke vojske, so vsa ostala odprta vprašanje rešljiva," so še navedli.