Občino Idrija, ki je bila dobitnica nagrade Zlati kamen že leta 2012, so v obrazložitvi opisali kot kraj tehnoloških pionirjev, od koder se širijo sodobne rešitve po Sloveniji. Kot so navedli, ponuja zgleden razvojni model, z izrazito modernimi, v prihodnost usmerjenimi potezami.

"Idrija je obenem odmaknjena in kozmopolitska, poudarja dediščino, a obenem prav iz te dediščine izpeljuje izrazito tehnološko obarvan in v prihodnost naravnan razvoj kraja," so zapisali. Med drugim so izpostavili, da je Idrija prvo pilotno mesto v japonsko-slovenskem projektu gradnje pametnih energetskih omrežij NEDO. Pametne trajnostne rešitve za manjšo porabo energije v Idriji vpeljujejo in razvijajo tudi o okviru projekta 3-Smart (Smart Building - Smart Grid - Smart City).

Rdeča nit letošnjega izbora je bila namreč usmerjena v pripravljenost občin na prihodnost, in sicer katere med njimi so znale najbolje integrirati sodobne tehnologije v razvoj kraja in kje so razvoj zasnovali tako, da kar najbolje odgovarja na glavne izzive prihodnosti v naravnem in širšem družbenem okolju.

Zlati kamen je skupni projekt dveh podjetij, podjetje SBR skrbi za vsebinski, Planet GV pa za organizacijski in poslovni razvoj. O dobitnicah nagrade Zlati kamen odloča strokovni svet, v katerega so vključeni strokovnjaki s treh slovenskih univerz in iz prakse. Kot je dejala Vesna Mikolič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki vodi strokovni svet, je konkurenca huda.

Za regijske zmagovalke so danes poleg občine Idrija, ki je zmagala v zahodni Sloveniji, razglasili še občino Trbovlje v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, občino Krško v regiji od Koroške do Posavja, občino Maribor pa v vzhodni Sloveniji. Poleg njih so bile finalistke še občine Kranj, Jezersko, Domžale, Slovenske Konjice, Velenje, Cerkvenjak in Murska Sobota.

"Prav je da se zavedamo, kaj imamo kaj pokazati in da ni vse slabo," je dejal Šarec v nagovoru zbranim. Ko gre za razvoj slovenski občin, situacija po njegovi oceni še zdaleč ni črna. "Zadeve so na visoki ravni, težave so s črpanjem evropskega denarja, tega se je treba zavedati, vendar če pogledamo današnje dobitnike priznanj in celotno akcijo, smo lahko precej optimistični," je menil.

Dotaknil se je tudi vprašanja financiranja občin in povprečnine, kjer zadovoljstva, kot je bilo pričakovano, ni bilo. A je Šarec pri tem spomnil, da so bili časi, ko so občine morale delati s povprečnino v višini 519 evrov. "Danes je stanje nekoliko boljše, znesek povprečnine se celo ujema z naračunano porabo," je dejal in dodal, da so pripravljali tudi zakon, kako občinam odvzeti del nalog oz. jim olajšati življenje.

Zato po njegovih besedah ni mogoče trditi, da ni bilo čisto nič narejenega. Bi pa bilo mnogo lažje, če ne bi v slovenski politiki vsak vlekel v svojo smer. In ko ne gre več, je treba presekati, je dodal. Vsekakor pa se bo po njegovih besedah nova vlada soočila s popolnoma istimi težavami: Občin ne bo nič manj, zahtev ne bo nič manj, reševati bo morala nakopičene težave, ki so se nabirale dolga leta in ne samo zadnje leto in pol.