Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi trenutnega stanja strategije prilagoditve na dvig morske gladine, hidrološko-hidravličnih študij protipoplavne zaščite obalnega področja ter iskanju variantnih rešitev, ki bi dolgoročno zagotovile varno in trajnostno obalo. Udeleženci so se soočili tudi z vprašanjem: kdo bo zaščitil slovensko obalo pred poplavami, če ne same lokalne skupnosti in kdo so dejanski nosilci ukrepov.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v uvodnem nagovoru poudaril, da Slovenija zaradi vplivov podnebnih sprememb pospešuje prilagajanje na vseh področjih, hkrati pa aktivno deluje tudi v mednarodnem okviru. Po njegovih besedah ministrstvo ukrepa na več ravneh – od varovanja infrastrukture in krepitev sistemov zgodnjega opozarjanja do zagotavljanja varne oskrbe s pitno vodo, zaščite kmetijskih zemljišč ter podpore lokalnim skupnostim pri prilagajanju.

Jože Novak, minister za naravne vire in prostor

Novak je izpostavil ekosistemski pristop, ki zagotavlja zdravo, čisto in biotsko raznoliko morsko okolje ter prispeva k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Med ključnimi ukrepi je omenil trajnostno prostorsko načrtovanje, vzpostavljanje območij ohranjanja narave, nadzor nad vnosom tujerodnih vrst preko pomorskega prometa ter preprečevanje sproščanja starih bremen iz sedimentov in povečanja podvodnega hrupa.

Lidija Globevnik, direktorica Direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor, je opozorila na kompleksnost obvladovanja poplavne ogroženosti obalne in zaledne Slovenije. Poudarila je potrebo po celovitem načrtovanju, ki vključuje tako rečne in zaledne vode kot tudi obalni pas, kjer bo treba ukrepati z zadrževalniki, regulacijo visokovodnih valov in nadzorom padavinskih voda. Globevnikova je izpostavila, da je treba ob dvigu morske gladine upoštevati tudi valove, saj v naslednjih desetletjih računajo na dvig morske gladine za meter do meter dvajset, pri čemer bodo morali dimenzionirati ukrepe za valove, ki lahko dodatno povzročijo dvig za meter štirideset. Povedala je, da je ključno povezovanje prostorskega načrtovanja s strateškimi dokumenti za upravljanje voda, saj samo tako lahko zagotovimo učinkovito prilagoditev na podnebne spremembe in dvig morske gladine.

Lidija Globevnik, direktorica Direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor

Po besede Globevnikove je poplavno najbolj kritičen Piran, izpostavila pa je tudi Luko Koper in Izolo. Ob tem je poudarila, da mora biti vsak poseg skrbno premišljen in dobro načrtovan, saj bi poldrugi meter visok zid okoli Pirana mestu in meščanom dodobra zaprl pogled na morje, s katerim so vedno sobivali.

Rok Velišček z Direktorata RS za vode (DRSV) je povedal, da je v pripravi Strategija prilagajanja podnebnim spremembam, ki med drugim navaja številne tehnične ukrepe za zaščito obale, kot je dvigovanje nasipov, izvajanje zapornic in črpališč, ukrepi na meteornih kanalizacijah ...

Lokalni ukrepi in izzivi

Igor Rakar, vodja Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja Mestne občine Koper (MOK), je predstavil konkretne primere lokalnih ukrepov. Mestna občina Koper je že leta 2010 dvignila protipoplavni nasip ob Semedelski promenadi, poleg tega pa v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode izboljšuje protipoplavne razmere na povodju Badaševice. Ti ukrepi naj bi zaščitili okoli 200 objektov in približno 1000 prebivalcev pred poplavami ob povratni dobi 100 let, ob upoštevanju srednjega scenarija podnebnih sprememb. Rakar je opozoril, da bodo pričakovani učinki dviga morske gladine občuteni že kmalu, zato je nujno izvajanje kratkoročnih ukrepov, hkrati pa načrtovanje dolgoročnih rešitev.

Igor Rakar, vodja Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja Mestne občine Koper

Milan Bogatič, župan Občine Izola, je izpostavil, da so lokalne skupnosti ključni partnerji pri iskanju rešitev, a dolgoročne rešitve zahtevajo jasne usmeritve države. Pomorski prostorski plan in strategija prilagoditve na dvig morske gladine predstavljata izhodišče, a za učinkovito zaščito obale je potreben tudi konkreten akcijski načrt.

Bogatič je predstavil aktivnosti občine Izola, med katerimi so zvišanje obale pristanišča in vodobrana, gradnja šestih suhih zadrževalnikov za zadrževanje meteorne vode, priprava projekta ozelenitve severovzhodnega dela mesta ter vzpostavitev sončnih elektrarn na javnih objektih.

Milan Bogatič, župan Občine Izola

Matej Uršič iz podjetja Hidrolab je podrobno predstavil hidrološko-hidravlično analizo starega mestnega jedra Izole in širšega območja, ki gravitira nanj. Analiza je pokazala, da obstoječa kanalizacija in črpalne postaje niso dimenzionirane za izjemne padavine in dvig morske gladine, pri čemer bi ob upoštevanju scenarija podnebnih sprememb do leta 2100 lahko morske gladine dosegle med 2,86 in 3,35 metra nadmorske višine. Uršič je predstavil možnosti za izboljšave kanalizacijskega sistema, vključno z rekonstrukcijo mešanega sistema ali vzpostavitvijo ločenega sistema za meteorno in komunalno vodo, ter poudaril, da je pri tem nujno upoštevanje evropskih standardov za emisije v vode.

Karmen Pines z Občine Piran je predstavila zgodovinski razvoj mesta in izzive, s katerimi se Piran sooča zaradi poplav. Poudarila je, da je mesto zaradi kombinacije visokih vodostajev, plimovanja in valovanja pogosto ogroženo, kar dokazujejo številne zgodovinske in sodobne fotografije.

Karmen Pines, Občina Piran

Pinesova je predstavila izvajane in načrtovane ukrepe, vključno z gradnjo skalometa, montažnimi barierami za blaženje vpliva valov ter pripravo hidrološko-hidravlične študije in projektne naloge za dolgoročne rešitve. Projekt vključuje tudi kartiranje morskega dna, popis habitatov ter pripravo sistematskih profilov, ki bodo podlaga za izbiro idejne rešitve s sodelovanjem ZAPS-a in lokalne skupnosti.

Dogodek se je zaključil z anketiranjem prisotnih na pripravljena vprašanja in javno razpravo, ki je zajemala več tem: pridobivanje sredstev, vlogo in odgovornost države, občin in regionalnih teles ter javnosti, tehnične posebnosti protipoplavnih ukrepov, primere dobrih praks in izkušnje drugod, zlasti iz Benetk ter domače izkušnje pri soočanju z dvigom morja in poplavno ogroženostjo. Zaključke javne predstavitve o ukrepih zmanjšanja posledic dvigovanja morske gladine pa bodo javnosti posredovali v kratkem.