Po Zupančičevih besedah morajo biti kazenski postopki hitri, usklajeni in učinkoviti, zato želijo okrepiti vlogo tožilstva pri usmerjanju pregona, izboljšati sodelovanje med institucijami ter zagotoviti boljši nadzor nad trajanjem postopkov. Bolj podrobno pa načrtov v zvezi s Skokom v uvodni predstavitvi ni pojasnil.

Kot je izpostavil, je pravosodje temelj demokratične države. Njegova naloga ni zgolj odločanje v posameznih sporih in kazenskih postopkih, temveč zagotavljanje zaupanja ljudi v institucije države, varovanje človekovih pravic, zagotavljanje pravne varnosti ter ustvarjanje predvidljivega okolja za državljane, gospodarstvo in celotno družbo.

Med izzivi je med drugim izpostavil vprašanje učinkovitosti sodnih postopkov, posebno pozornost po njegovem mnenju zahteva tudi gibanje števila nerešenih zadev in pogosto vračanje zadev z višjih sodišč v ponovno odločanje na prvostopenjska sodišča. Med prioritetami je izpostavil tudi prenovo procesne zakonodaje za pospešitev sojenj, saj nekateri najzahtevnejši primeri trajajo precej dlje kot v nekaterih drugih evropskih državah.

Kot je napovedal, se bo zavzemal za meritokratski sistem napredovanj, ustrezno nagrajevanje ter okrepitev podpornega osebja. Zavzemal se bo tudi za "dejansko individualno neodvisnost sodnikov", za pregledne postopke imenovanj, napredovanj in ocenjevanja dela ter večjo odgovornost pri organizaciji dela in upravljanju javnih sredstev. Razmišlja tudi o personalnih svetih. V sodelovanju s Sodnim svetom in vrhovnim sodiščem pa želi odpreti razpravo o sodobnem modelu upravljanja sodstva.

Zavzel se je tudi za transparentno dodeljevanje sodnih zadev, za učinkovito reševanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa tudi za primerljivo odločanje sodišč.

Poslance so v razpravi zanimale podrobnosti o ustanovitvi Skoka in stališče do pravosodne reforme. Še posebno izčrpna z vprašanji je bila poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki jo je zanimalo tudi, kako bo zaščitil samostojnost državnega tožilstva.

Zupančič je glede Skoka dejal, da so v Demokratih o njem govorili vse od ustanovitve stranke. Slovenija je namreč na točki, ko je korupcija "hudo pereča". Razume "nervozo" nekaterih, ki mislijo, da bo to "nek mega strašljiv organ, ki ne bo spoštoval nobenih norm", vendar je Zupančič pri tem izpostavil, da živimo v državi, kjer je vladavina prava na prvem mestu.

Kot je dejal, se v okviru Skoka veliko govori o združevanju organov, pri čemer je dejal, da je treba zaupati v iskanje rešitev, ki bodo ustavno nesporne. Omenil je, da bo Specializirano državno tožilstvo "srce Skoka", pomagala pa mu bosta Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije.

Poslanko Demokratov Barbaro Levstik Šega je zanimalo, ali bodo projekt nove sodne palače uvrstili med prednostne, čemur je Zupančič pritrdil. Omenil je možnost pridobitve evropskih sredstev, je pa treba tudi preučiti uporabnost stavbe na Litijski.

Poslanko SD in nekdanjo pravosodno ministrico Andrejo Katič, ki je dejala, da je Zupančič naredil "dober oris stanja", je zanimalo, kaj meni o pravosodni reformi. Zupančič na to večkratno vprašanje poslancev ni konkretno odgovoril, je pa dejal, da je reforma kot celota smiselna. Pravosodje zahteva določeno modernizacijo, kar pa ni nujno poseg v njegovo samostojnost. Poudaril je, da je "pojem neodvisnost sodstva zanj svet".

Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj je bila kritična do Zupančičeve predstavitve, saj meni, da kandidat resorja ne pozna dovolj. Prav tako se po njenem mnenju ne zaveda pomena neodvisnosti sodne veje oblasti. Dejala je, da ni več časa za čakanje z reformo pravosodja, čeprav bi si mnogi želeli "status quo".